zunanji svetovalec
Na obisku podsekretar Ranieri
10. 01. 2001 00.00
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Ignac Golob bo danes gostil državnega podsekretarja na zunanjem ministrstvu Republike Italije Umberta Ranierija. Italijansko delegacijo bodo sestavljali še italijanski veleposlanik v Ljubljani Norberto Cappello, svetovalec v kabinetu državnega podsekretarja Ranierija Allessandro Alfieri, generalni direktor Generalne direkcije (GD) za evropske države v italijanskem zunanjem ministrstvu Maurizio Moreno, generalni direktor GD za promocijo in sodelovanje v kulturi na zunanjem ministrstvu Gianfranco Facco Bonetti, vodja II. urada v GD za promocijo in sodelovanje v kulturi Lomonaco Vincenza in svetovalec v II. uradu GD za evropske države Manuel Jacoangeli.
Čigav bo Tempeljski grič?
30. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v včeraj dejal, da ne bo podpisal mirovnega sporazuma, ki predvideva palestinsko suverenost nad Tempeljskim gričem . Ta sicer velja za sveti kraj tako za Izraelce kot Palestince.
Mubarak na pogovorih z Arafatom in Šaridom
20. 12. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je danes v Kairu ločeno sestal s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom in s posebnim izraelskim odposlancem Jošijem Šaridom. Arafat je Mubaraka seznanil o dogodkih na mirovnih pogajanjih med sprtima stranema, ki trenutno potekajo v Washingtonu. V pogovorih so sodelovali še palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudeina in egiptovski zunanji minister Amr Moussa. Šarid pa je po pogovorih povedal, da so se pogajalci v Washingtonu osredotočili na tri točke: na prihodnost Tempeljskega griča v vzhodnem Jeruzalemu, na usodo palestinskih beguncev in na določitev meja bodoče palestinske države.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Ponovno srečanje Arafata in Mubaraka
26. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je danes v Aleksandriji ponovno sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom , je poročala egiptovska tiskovna agencija MENA. To je že njegov peti obisk v Egiptu po neuspešnih julijskih mirovnih pogajanjih z Izraelci v Camp Davidu. Arafat je Mubaraku pojasnil vsebino nedavnih pogovorov s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom, z jordanskim kraljem Abdulahom II. in z norveškim ministrom za zunanje zadeve Thorbjoernom Jaglandom. Arafatu in Mubaraku so se kasneje za zaprtimi vrati pridružili še Arafatov svetovalec, palestinski minister za informiranje, palestinski pogajalec v mirovnem procesu, egiptovski premier in glavni Mubarakov svetovalec.
Nova pogajanja z ugrabitelji
12. 05. 2000 12.56
Filipinski posredniki so se danes ponovno sestali z muslimanskimi uporniki, ki zadržujejo 21 pretežno tujih talcev. Srečanje med vladnimi pogajalci in voditelji upornikov je bilo predvideno že za četrtek, vendar je bilo prekinjeno.
Veleposlanik Petrič že v New Yorku
09. 05. 2000 10.33
Novi slovenski veleposlanik pri OZN Ernest Petrič je sinoči pripotoval v New York, kjer je prevzel vodenje slovenske misije. Petrič bo generalnemu sekretarju OZN Kofiju Annanu predal akreditivna pisma predvidoma 17. maja, ko bo tudi uradno postal šele drugi slovenski veleposlanik v OZN. Slovenija je bila uradno sprejeta v OZN kot 176 članica 22. maja leta 1992 z odločitvijo Generalne skupščine, predstavništvo pa je do prihoda prvega uradnega veleposlanika Danila Tuerka 11. septembra istega leta vodil Ignac Golob.
Se bodo pogajanja nadaljevala?
08. 03. 2000 10.34
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se sinoči sestala na dveurnem pogovoru, da bi se posvetovala o zastalem bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Frlec odprl delavnico o lahkem strelnem orožju
27. 01. 2000 13.46
Zunanji minister v odstopu Boris Frlec je danes v Ljubljani odprl prvo delavnico o lahkem strelnem orožju, ki so jo pripravili v okviru pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Minister Frlec je poudaril, da bodo na delavnici govorili o pomembnem in praktičnemu vprašanju lahkega strelnega orožja in morebitnih rešitvah tega vprašanja z vidika regije, izpostavil pa, da gre za dolgoročno nalogo, ki jo bodo uresničevali skupaj z Združenimi narodi in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Drama s talci rešena
31. 12. 1999 14.37
Drama s talci indijskega letala v Kandaharju se je danes po osmih dneh končala. Potem ko so indijske oblasti izpustile tri islamske skrajneže, ki so že na poti v New Delhi, je peterica ugrabiteljev zapustila letalo in se odpeljala v vozilih, ki so jih pripravili zanje.
Premier Drnovšek na vrh OVSE v Carigrad
17. 11. 1999 10.16
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo danes odpotoval v turški Carigrad, kjer se bo v četrtek in petek, 18. in 19. novembra, udeležil vrhunskega srečanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Premier bo na plenarnem zasedanju spregovoril v petek, sicer pa bo imel ob robu vrha tudi več dvostranskih srečanj.
Na Brdu pri Kranju srečanje Slovenija - Črna gora - ZDA
22. 06. 1999 08.01
Na Brdu pri Kranju se je nekaj po polnoči končalo srečanje ameriškega predsednika Billa Clintona, črnogorskega predsednika Mila Đukanovića ter slovenskega predsednika Milana Kučana in premiera Janeza Drnovška. Na pogovorih so sodelovali tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in Clintonov svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger.
Predsednik Kučan sprejel ameriškega predsednika Clintona
21. 06. 1999 11.08
Slovenski predsednik Milan Kučan se je v predsedniški palači v Ljubljani na delovnih pogovorih sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ki je v spremstvu številne delegacije nekaj pred 15. uro prispel na krajši obisk v Slovenijo.
Srečanje Drnovšek - Clinton
21. 06. 1999 11.08
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je takoj po prihodu zgodaj popoldne že sestal s predsednikom države Milanom Kučanom, je nekaj pred 17. uro začel delovne pogovore s slovenskim premierom Janezom Drnovškom.
Kosovski Albanci pripravljeni na podpis mirovnega načrta
15. 03. 1999 16.45
Francoski in britanski zunanji minister, Hubert Vedrine in Robin Cook, sta potrdila, da nameravajo kosovski Albanci podpisati mednarodni mirovni načrt za Kosovo, so danes sporočili s francoskega zunanjega ministrstva. Tudi svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Samuel Berger je danes v Washingtonu sporočil, da so predstavniki kosovskih Albancev ameriški vladi zagotovili pripravljenost na podpis mirovnega načrta.
Izraelske stranke se pripravljajo na predčasne volitve
28. 12. 1998 11.32
Pred predčasnimi volitvami, za sklic katerih se je minuli ponedeljek odločil izraelski parlament, se je včeraj sestal centralni komite stranke Likud premiera Benjamina Netanjahuja.
Ultimat ZRJ
13. 10. 1998 15.09
Ob tem, ko je svet zveze NATO vojaška telesa ponoči pooblastil za izvedbo posredovanja v kosovski krizi, dejansko izvedbo posredovanj pa so odložili za 96 ur, je predstavnik srbske oblasti na Kosovu Veljko Odalović obsodil ''ultimat zveze NATO, s katerim je predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dala štiri dni, da ugodi zahtevam mednarodne skupnosti in se tako izogne letalskim napadom sil zveze NATO''. Svetovalec voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove pa je nasprotno pozdravil ''odločenost zveze NATO, da ustavi genocid in humanitarno katastrofo na Kosovu''.
Mubarak sprejel Rossa
13. 09. 1998 12.53
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je danes sprejel ameriškega odploslanca za Bližnji vzhod Dennisa Rossa, ki naj bi gostitelja obvestil o ''rezultatih zadnje misije na Bližnjem vzhodu''.
Butler začel pogovore v Iraku
03. 08. 1998 10.29
Vodja posebne komisije ZN za razrožitev Iraka (UNSCOM) Richard Butler je danes v Bagdadu s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom začel pogovore o uničenju iraškega orožja za množično uničevanje.