zunanjo
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Solana danes v Sloveniji
08. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.
Solana prihaja v Slovenijo
06. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Najboljši na Infosu 2000
24. 10. 2000 00.00
Sinoči je bila v Cankarjevem domu razglasitev prejemnikov priznanj Najboljši na Infosu, ki jih vsako leto podeljujeta revija Monitor in organizator prireditve Infos d.o.o. Tudi letos so strokovnjaki in sodelavci Monitorja ocenili vse letos razstavljene izdelke in podelili priznanja v petih kategorijah. Med domačimi izdelki so bili finalisti DataLab Pantheon 4.0, Hermes Softlab StoRM in podjetji Hermes Plus in Abraxas z izdelkom SiShop 2000, ki je zmagovalec skupine domačih izdelkov. Med računalniki so bili finalisti Apple Power Mac G4 Cube, Sony VAIO PCG-SR1K in Toshiba Satellite 35DVD, ki je zmagovalec te skupine. Med mobilnimi napravami so bili med finalisti Handspring Visor, Olympus Camedia E-10 in Palm IIIc, zmagovalec skupine pa je Olympus Camedia E-10. Med zunanjo in dodatno opremo so bili finalisti Apple 15'' Studio Display, Toshiba SD-R1002 in Epson Stylus Photo 2000P, ki je zmagovalec skupine. Med programsko opremo so bili finalisti Microsoft Windows 2000, Novell DirXML in Active Tools TurboLinux Cluster Server 6.0, ki je tudi zmagovalec skupine, istočasno pa je prejel priznanje zmagovalec Infosa. Prireditev Infos 2000 se v sredo nadaljuje s številnimi predstavitvami novih izdelkov, med katerimi je posebna pozornost namenjena novim izdelkom Microsofta.
Brez dogovora Kitajske z EU
24. 10. 2000 00.00
Pogajalci Kitajske in Evropske unije so se danes razšli brez dogovora o sporih glede uresničevanja dogovora o vključitvi Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki je bil podpisan maja letos, se je izvedelo iz diplomatskih virov v Pekingu. Evropski komisar za trgovino Pascal Lamy je po današnjem večurnem srečanju s kitajskim ministrom za zunanjo trgovino Shi Guangshengom odpotoval iz Pekinga. Med glavnimi spornimi vprašanji naj bi bilo za EU odprtje zavarovalniških trgov. Kot trdijo v Bruslju, naj bi se Kitajska v majskem dogovoru obvezala, da bo v roku 60 dni evropskim zavarovalniškim družbam dodelila sedem licenc, čemur pa Peking oporeka.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Hamas obsodil pristanek Arafata
14. 10. 2000 00.00
Palestinsko gibanje Hamas je obsodilo pristanek palestinskega voditelja Jaserja Arafata na udeležbo na izraelsko-
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.
Prizadevanja za rešitev krize
11. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo v okviru prizadevanj za rešitev najnovejše krize na Bližnjem vzhodu po Izraelu obiskal Egipt, nato pa še Libanon in Sirijo. V Damasku se mu bosta pridružila tudi britanski in iranski zunanji minister, Robin Cook in Kamal Harazi. Slednji bo kasneje odpotoval še v Bejrut, Cook pa se bo mudil še v Jordaniji, Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih, kjer se bo pogovarjal o možnostih za ustavitev vala nasilja, ki že več kot trinajst dni divja na tem območju.
Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
EU bo ukinila sankcije proti ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je potrdil pripravljenost Evropske Unije da ukine gospodarske sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. O začetku postopnega ukinjanja sankcij bodo zunanji ministri petnajsterice odločali v ponedeljek v Luksemburgu.
Peterle začel pogovore v Sarajevu
29. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes v Sarajevu srečal z vodom Slovenske vojske, ki deluje v okviru mednarodnih sil SFOR, v okviru delovnega obiska pa je začel tudi pogovore z zunanjim ministrom BiH Jadrankom Prličem, je STA izvedela iz virov delegacije. Ministra Peterle in Prlič bosta po pogovorih podpisala tudi skupno izjavo o sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve obeh držav.
Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.
Solana ne dvomi v zmago Koštunice
22. 09. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za današnjo izdajo španskega časopisa El Pais dejal, da niti najmanj ne dvomi, da bo na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah v ZRJ zmagal kandidat demokratične opozicije Vojislav Koštunica. Stališče EU do tega vprašanja je po Solanovem mnenju jasno: le demokratične spremembe v Srbiji bodo izboljšale politične in gospodarske odnose med ZRJ in EU in ZRJ postavile v boljšo luč.
Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in
Bajuk na srečanju z Robertsonom
19. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom potrdil zavezanost Slovenije prizadevanjem za pridobitev članstva v zavezništvu in zagotovil, da priprave v državi intenzivno potekajo.
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Bajuk kmalu na sedežu EU in zveze Nato
30. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk bo 19. septembra na delovnem obisku na sedežih Evropske unije in zveze NATO v Bruslju, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Bo španski kralj bližnjevzhodni posrednik
13. 08. 2000 00.00
Izrael je španskega kralja Juana Carlosa zaprosil za posredovanje v bližnjevzhodnem konfliktu. Španski kralj bi
Aretirali nekdanjega ministra Delimustafića
06. 08. 2000 08.54
Nekdanjega notranjega ministra BiH Alija Delimustafića, solastnika banke, v kateri je ameriška vlada izgubila 900.000 ameriških dolarjev, so včeraj aretirali v njegovem uvozno-izvoznem podjetju, je danes sporočila policija. Predstavnik policije ZN v BiH Douglas Coffman je povedal, da je bosanska vlada za vzrok aretacije navedla organiziran kriminal.