zvezno
Sodelovanje znanstvenikov
09. 11. 2000 00.00
Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave ter slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) pripravljata četrti slovensko-nemški seminar o skupnih projektih v zvezi z materiali s področja znanosti in tehnologije. Seminar bo potekal v Berlinu od danes, 9. novembra, do sobote, 11. novembra, njegov namen pa je predstaviti dosežene rezultate iz prejšnjega obdobja in poglobiti že do zdaj uspešno sodelovanje. Udeležence seminarja bo pozdravil državni sekretar za znanost in mednarodno sodelovanje na MZT Anton Jeglič. Organizacijski komite sestavljajo sodelavci ljubljanskega Inštituta Jožef Stefan, na nemški strani pa v komiteju sodelujejo sodelavci Max Planck Instituta iz Stuttgarta, so sporočili z MZT.
Indija ustanovila novo zvezno državo
09. 11. 2000 00.00
Indija ima od danes eno zvezno državo več. Iz dela zvezne države Uttar Pradesh je uradno nastala nova zvezna država Uttaranchal. Najbolj poseljena država Uttar Pradesh se je tako v korist nove članice zveze odrekla svojemu delu Himalaje in petim odstotkom svojega prebivalstva. Prebivalci Uttaranchala so s tem dobili svojo lastno državo in lastno upravo. Gre za uresničitev sanj, je dejal Nityanad Swami, glavni minister nove uprave in član stranke Bharatiya Janata, ki si je za ločitev prizadevala že zadnjih deset let.
Bush ali Gore
08. 11. 2000 00.00
Kljub temu, da so ameriške televizijske postaje poročale, da je 43. ameriški predsednik postal teksaški guverner George Bush mlajši, uradni zmagovalec ameriških predsedniških volitev še ni znan. Oči ameriške javnosti so uperjene v zvezno državo Florida, kjer se vedno poteka preštevanje glasov, razlika med kandidatoma pa naj bi bila le nekaj sto glasov. Po poročanju televizijske hiše CNN naj bi Gore v jutranjih urah Bushu telefonsko že čestital ob zmagi, a je čestitke umaknil, ko naj bi dobil podatke, da preštevanje še ni končano.
Planika v Novem Sadu
28. 10. 2000 00.00
Kranjsko podjetje Planika je danes v Novem Sadu odprlo svoje pr
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.
V Srbiji razpustili parlament
25. 10. 2000 00.00
Danes so v Beogradu uradno razpustili zvezno skupščino in s tem omogočili predčasne parlamentarne volitve, ki bodo po besedah predsednika parlamenta Dragana Tomića 23. decembra. Odločitev o razpustitvi skupščine je sprejel srbski predsednik Milan Milutinović. Tomić je še dodal, da se bo volilni proces začel 26. oktobra.
Žižić za mandatarja jugoslovanske vlade?
21. 10. 2000 00.00
Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP) je danes predlagala svojega podpredsednika Zorana Žižića za jugoslovanskega premiera, je poročala agencija Tanjug. Na zvezni ravni je bila črnogorska opozicijska SNP vrsto let koalicijska partnerica sestrske srbske Miloševićeve socialistične stranke (SPS).
Zadnje soočenje med Bushem in Gorom
18. 10. 2000 00.00
Predsedniška kandidata ameriških demokratov in republikancev, podpredsednik ZDA Al Gore in guverner Teksasa George Bush, sta se sinoči v St. Louisu v zvezni državi Missouri pomerila v zadnjem od treh televizijskih soočenj pred volitvami, ki bodo 7. novembra. Po prvih ocenah je bilo zadnje soočenje najboljše doslej, saj so se razlike med političnima filozofijama in programi obeh kandidatov še najbolj izostrile. Bush se je predstavljal kot politik neobremenjen z washingtonskimi razprtijami, ki hoče oklestiti zvezno vlado in njene programe, Gore pa prav nasprotno 
Ogi odstopil s položaja obrambnega ministra
18. 10. 2000 00.00
Francoska tiskovna agencija AFP je sporočila, da je švicarski predsednik Adolf Ogi napovedal odstop s položaja obrambnega ministra in ne s položaja predsednika države, kot je agencija sprva poročala. Ogi je po tedenski seji vlade na novinarski konferenci, ki jo je neposredno predvajala švicarska televizija, povedal, da bo predsedniški mandat, ki se izteče 31. decembra, izpeljal do konca.
Koštunica jutri v Podgorici
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo jutri odpotoval v Podgorico, kjer se bo s predstavniki Socialistične ljudske stranke (SNP) pogovarjal o oblikovanju nove zvezne vlade, je sporočil danes eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić. 195144inđić je obenem izjavil, da je oblikovanje nove vlade v ZRJ mogoče pričakovati prihodnji teden. Predstavniki nevladnega združenja G-17 Plus, ki vodi intenzivna pogajanja o vključitvi ZRJ v mednarodne finančne ustanove in za pridobitev finančne pomoči, pa so danes vnovič opozorili, da je pomembno čimprej oblikovati novo zvezno vlado, da ne bi ZRJ "zamudila sijajne ponudbe mednarodnih partnerjev za vlaganja v ZRJ." Medtem sta v Beograd prispela italijanski premier Giuliano Amato in posebni predstavnik ZN Carl Bildt. Amato je prvi zahodni premier na obisku v ZRJ po umiku nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića z oblasti minuli teden. Spremljata ga zunanji in finančni minister. Bildt pa je v pogovoru z novinarji dejal, da bo v Beogradu ostal nekaj dni, s Koštunico pa naj bi se pogovarjal tudi o sprejemu ZRJ v ZN. Velika Britanija je danes ZRJ predlagala obnovitev diplomatskih odnosov med državama, so povedali v britanskem zunanjem ministrstvu. V ministrstvu so izrazili upanje, da bodo od Beograda kmalu dobili pozitiven odgovor, da bi lahko državi čimprej izmenjali svoje veleposlanike. Interese Velike Britanije od marca lani predstavlja brazilsko veleposlaništvo v Beogradu.
Ivanov se je sestal s Koštunico in z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Beogradu srečal z Vojislavom Koštunico, ki naj bi še danes prisegel kot novi jugoslovanski predsednik. Kot poročajo tiskovne agencije, so pogovori potekali na sedežu zvezne vlade. Pred tem se je Ivanov sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem.
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
V Beogradu promet ohromljen
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se je davi začela splošna stavka in državljanska neposlušnost h kateri je pozvala Demokratična opozicija Srbije (DOS).Ob vzpodbujanju množic je danes več avtoprevoznikov blokiralo najpomembnejše vpadnice v Beograd, tako da je promet v prestolnici ZRJ močno oviran. V Požegi je zaradi stavke železničarjev zaustavljen železniški promet na progi Beograd-Bar.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Slovenska gospodarska delegacija v Ukraji
25. 09. 2000 00.00
Slovenska gospodarska delegacija na čelu s podpredsednico GZS Marto Kos je danes odpotovala na petdnevni obisk v Ukrajino oz. v Kijev in Harkov. V delegaciji 20 slovenskih podjetij so Krka, Lek, Iskratel, Helios, Comet, Riko, Conus Conex, Damen, Vitamed, Begy, Lama, Darnika, Efekt-Proton, Slovenska izvozna družba, SGP Kograd Igem Dravograd, PTE, Inbarco, Interkontakt in Peroz.
Slovenska gospodarska delegacija v Ukrajini
24. 09. 2000 00.00
Slovenska gospodarska delegacija na čelu s podpredsednico GZS Marto Kos bo jutri odpotovala na petdnevni obisk v Ukrajino oz. v Kijev in Harkov. V delegaciji 20 slovenskih podjetij so Krka, Lek, Iskratel, Helios, Comet, Riko, Conus Conex, Damen, Vitamed, Begy, Lama, Darnika, Efekt-Proton, Slovenska izvozna družba, SGP Kograd Igem Dravograd, PTE, Inbarco, Interkontakt in Peroz.
Jutri volitve v ZRJ
23. 09. 2000 00.00
Jutri bodo v Jugoslaviji poleg poslancev za zvezno skupščino izbirali tudi novega predsednika. Po javnomnenjskih raziskavah že od začetka kampanje prepričljivo vodi Vojislav
Peterle o odpravi sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je po odpravi sankcij 14 držav Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene letos februarja
Haider upa na skorajšnjo normalizacijo odnosov z EU
12. 09. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Jörg Haider je v ponedeljek v Zagrebu ocenil, da se napetosti med EU in Avstrijo počasi zmanjšujejo, ob tem pa je izrazil upanje, da naj bi kmalu odpravili sankcije proti Avstriji.
Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.
V Evianu o skupni politiki
02. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri EU so se zbrali na dvodnevnem neformalnem srečanju v francoskem Evianu. Osrednji temi pogovorov sta skupna zunanja politika in prihodnost Evrope, ministri pa naj bi govorili še o položaju v nekdanji Jugoslaviji ter na Bližnjem vzhodu, pa tudi o reformah unije, nujnih pred njeno širitvijo. Ker je srečanje - prvo po poletnih počitnicah - neformalno, ministri nimajo določenega dnevnega reda. Pričakovati pa je, da bo ob robu srečanja precej govora o odnosih z Avstrijo, medtem ko Bruselj čaka na poročilo t.i. treh modrecev o položaju v tej državi po vstopu svobodnjakov v zvezno vlado.
Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.
Barbik nikoli ni dobila
01. 09. 2000 00.00
Ameriška policija in državljani se srečujejo z novim problemom internet kriminala, ki ga najbolje opisuje naslednji primer. Zbirateljica Barbik Sherry Dukes iz Georgie je na internet dražbi kupila dva zelo redka primerka te igrače in je denar poslala prodajalcu v Seattle, na drugem koncu Združenih držav Amerike. Barbik seveda nikoli ni dobila. Zato je odšla na policijo, tu pa se je njena agonija šele resnično začela. Ena policijska služba jo je pošiljala do druge in tako naprej, kasneje pa se je obrnila celo na zvezno policijo FBI, ki pa ji tudi ni pomagala.
Kacin sprejel Rastodera
29. 08. 2000 00.00
Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose (OMO) Jelko Kacin je včeraj sprejel podpredsednika črnogorske skupščine Rifata Rastodera, so sporočili in DZ. Sogovornika sta največ pozornosti namenila političnim razmeram v ZR Jugoslaviji, kjer bodo 24. septembra zvezne parlamentarne volitve, ter stališčem Črne gore glede aktualnega dogajanja v Srbiji.
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
Protidesničarske demonstracije po Nemčiji
19. 08. 2000 00.00
V številnih nemških mestih so danes potekale protidesničarske demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Največ, okoli 2.500 se jih je zbralo v Hamburgu, približno 1.000 v Rostocku in kakih 200 v Eisenachu. Zvezno sodišče v Karlsruheju pa je medtem prepovedalo demonstracije dvema neonacističnima skupinama, ki sta jih nameravali pripraviti za jutri v Hamburgu. Skrajnim desničarjem bo tako dovoljeno zborovanje pod določenimi pogoji.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Djukanovićeva stranka bo bojkotirala volitve
14. 08. 2000 00.00
Črnogorska Demokratska stranka socialistov (DSS) predsednika Mila Djukanovića je danes v Podgorici uradno potrdila bojkot zveznih parlamentarnih volitev, ki bodo v ZRJ potekale 24. septembra. Odločitev stranke črnogorske vladajoče koalicije je uradno sporočil svetovalec črnogorskega predsednika Miodrag Vuković.
Heider proti vstopu Češke in Slovenije v EU
13. 08. 2000 00.00
Avstrijski desničarski politik in nekdanji vodja svobodnjakov (FPOe) Joerg Haider namerava po poročanju avstrijskega časnika Kurier po odpravi diplomatskih sankcij Evropske unije proti Avstriji vstopiti v vlado. Haider naj bi zamenjal sedanjo vodjo svobodnjakov Susanne Riess-Passer na položaju namestnice avstrijskega kanclerja, v nedeljski izdaji navaja časnik. Položaj namestnika kanclerja bi Haiderju služil kot odskočna deska na čelo avstrijske vlade. Koroški deželni glavar Joerg Haider je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA sicer dejal, da se za zdaj nima namena vrniti v avstrijsko zvezno politiko, prav tako pa je zanikal spremembe na čelu FPOe. Na vprašanje APA, kdaj pričakuje odpravo sankcij EU proti Avstriji, Haider ni dal konkretnega odgovora, izrazil je le prepričanje, da bodo trije modreci, ki so pred kratkim obiskali Avstrijo, da bi preučili notranjepolitične razmere, enkrat zagotovo izdelali poročilo, ki bo omogočilo odpravo sankcij. Haider je ostro kritiziral avstrijskega vladnega odposlanca za širitev EU Erharda Buseka glede predvidenega vstopa Češke v petnajsterico. Avstrija po mnenju Haiderja ne bo podprla Češko pri njenih prizadevanjih za članstvo v EU, dokler ta ne bo odpravila Benešovih dekretov. Prav tako ne bo podprla vstopa Slovenije v EU, dokler ta ne bo odpravila skepov, sprejetih v Jajcu, je še dejal Haider.
Nekdanji predsednik Ford zapustil bolnišnico
10. 08. 2000 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Gerald Ford je v sredo zapustil bolnišnico v Philadelphiji, kamor so ga pripeljali, potem ko je na nacionalni konvenciji republikanske stranke doživel blažjo obliko možganske kapi. 87-letni Ford, ki je postal predsednik leta 1974, ko je Richard Nixon odstopil zaradi afere Watergate, je po manjši operaciji jezika bolnišnico zapustil nasmejan in ob spremljavi aplavza navzočih članov bolniškega osebja, svojcev, novinarjev in radovednežev.