Volitve

Energetska prihodnost Slovenije: brez jedrske elektrarne in zemeljskega plina ne bo šlo

Ljubljana, 01. 06. 2018 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Anja Kralj
Komentarji
6

Stranke obljubljajo davčne olajšave za vozila z alternativnimi pogonskimi viri, energetsko sanacijo stavb, več okoljskih inšpektorjev in večjo samozadostnost Slovenije z energetskimi viri.

Volilna kampanja se zaključuje, v luči razgretih debat o bančni luknji, migrantski, gospodarstveni in zdravstveni problematiki,  je v senci, kljub temu, da so Slovenijo v zadnjem času pretresale ekološke katastrofe, kot je bil požar Kemisa na Vrhniki, vseskozi ostajalo okolje. Stranke, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo največji uspeh na volitvah, smo zato povprašali o njihovih stališčih do virov energije.

DeSUS: Trenutna odpoved proizvodnje električne  energije iz fosilnih goriv bi pomenila strahovit dvig cene, saj bi imela z zaprtjem TEŠ država velik primanjkljaj pasovne energije.
DeSUS: Trenutna odpoved proizvodnje električne  energije iz fosilnih goriv bi pomenila strahovit dvig cene, saj bi imela z zaprtjem TEŠ država velik primanjkljaj pasovne energije. FOTO: Thinkstock

Še vedno prevladujejo naftni proizvodi

Slovenija naj bi z zahtevami Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020 dosegla najmanj 25 odstotni delež obnovljivih virov v končni bruto uporabi energije. Zdaj je ta delež precej nižji, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je po delnih podatkih leta 2017 ta v strukturi oskrbe z energijo, znašal le 16 odstotkov. Še vedno so prevladovali naftni proizvodi, njihov delež je znašal 33 odstotkov, delež jedrske energije pa 24 odstotkov. Domači viri energije so zadostovali za 52 odstotkov potreb, oskrba z naftnimi proizvodi pa je bila v celoti zagotovljena iz uvoza.  Največ energije v Sloveniji porabimo za promet, kar 39 odstotkov vse energije, drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom, sledili so gospodinjstva in drugi porabniki s kmetijstvom.

Kako stranke vidijo energetsko prihodnost Slovenije?

Na vprašanje, uporabo katerih virov energije spodbujajo, so v Desusu izpostavili,  da so sicer veliki zagovorniki zelenih virov energije, a da zadeve niso povsem preproste: "Dejstvo je, da bi trenutna odpoved proizvodnje električne  energije iz fosilnih goriv pomenila strahovit dvig cene, saj bi imela z zaprtjem TEŠ država velik primanjkljaj pasovne energije. Tega bi bili veseli predvsem mednarodni trgovci z električno energijo, saj najlepši dokaz vidimo pri zahodnih sosedih, ki imajo eno najdražjih električnih energij v Evropi, saj se vsi dobro zavedajo primanjkljaja in to s pridom izkoristijo. Torej moramo imeti načrt s čim nadomestiti velik del proizvodnje pasovne električne energije."

V največji koalicijski stranki SMC se zavzemajo za večjo energetsko samooskrbo Slovenije in manjšo energetsko odvisnost od uvoza energije: "Želimo večje energetske prihranke skozi energetsko sanacijo stavb, zvišanje deleža obnovljivih virov energije (začetek gradnje HE na srednji Savi) in učinkovitejše upravljanje s porabo energije na ravni vsakega gospodinjstva (izgradnja pametnih omrežij). V SMC stremimo k opuščanju uporabe fosilnih goriv v prometu z namenom zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. "

V največji opozicijski stranki SDS, in hkrati stranki, ki ji javnomnenjske raziskave ta trenutek kažejo najbolje, so prepričani, da je varna, zanesljiva in trajnostna oskrba Slovenije mogoča predvsem zaradi razpršenih proizvodnih virov: "Dolgoročno (po letu 2050) bomo opustili proizvodnjo električne energije iz premogovnih termoelektrarn, hkrati se bo leta 2043 iztekla podaljšana življenjska doba naše edine jedrske elektrarne v Krškem. Pomembno je torej, da že danes načrtujemo nove proizvodne vire, ki bodo dolgoročno nadomestili te objekte. Ključno je torej, da nadaljujemo z gradnjo večjih (nad 10 MW moči) hidroelektrarn, spodbujamo gradnjo lokalne samooskrbe (fotovoltaika, kogeneracije na lesno biomaso), hkrati pa začnemo načrtovati tudi nadomestni blok jedrske elektrarne v Krškem z začetkom gradnje leta 2025. Brez večjega podpornega vira pasovne električne energije si glede na sedanje tehnološke rešitve ne predstavljamo zanesljive, varne in konkurenčne oskrbe slovenskega gospodarstva in prebivalstva z električno energijo."  

LMŠ: Elektriko bomo do leta 2030 lahko zagotavljali samo z mešanico proizvodnje elektrike iz jedrske, hidro in termo elektrarn ter v manjšem delu iz obnovljivih virov energije.
LMŠ: Elektriko bomo do leta 2030 lahko zagotavljali samo z mešanico proizvodnje elektrike iz jedrske, hidro in termo elektrarn ter v manjšem delu iz obnovljivih virov energije. FOTO: iStock

V Levici menijo, "da mora Slovenija opustiti pridobivanje energije iz fosilnih goriv in svoje energetske potrebe v celoti pokrivati iz obnovljivih virov energije. Bogati smo z vodami, soncem, vetrom in biomaso. Veliko energetskih potencialov, kot na primer geotermalna energija, je še v celoti neizkoriščenih. Ob vlaganjih v obnovljive vire in zmanjševanjem porabe energije z investicijami v energetsko učinkovitost, lahko v celoti pokrijemo vse naše potrebe po energiji."

NSi pravijo, da se zavzemajo, da Slovenija postane nizkoogljična družba, in da bodo "spodbujali uporabo lesne biomase, vodne energije in sončne energije, postopno pa tudi geotermalno energijo."

SD se prav tako zavzema za nizkoogljično proizvodnjo energije in okoljsko varnost: "Odgovornost do uporabnikov energetskih storitev in podnebne energetske zaveze so poglavitna usmeritev pri razvoju sektorja. Znižanje emisij toplogrednih plinov je mogoče le z uporabo vseh nizkoogljičnih virov in učinkovito rabo energije. Skoraj dve tretjini proizvedene elektrike v Sloveniji že temelji na nizkoogljičnih virih, in sicer jedrski in hidroenergiji. To sta tudi ključni tehnologiji trenutne oskrbe."

LMŠ poudarjajo pomen čim večje samozadostnosti z elektriko, ki je energent prihodnosti, a opozarjajo, da "je dejstvo, da bomo elektriko do leta 2030 lahko  zagotavljali samo z mešanico proizvodnje elektrike iz jedrske, hidro in termo elektrarn ter v manjšem delu iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo toplote in električne energije z zemeljskim plinom. Cilj LMŠ pa je povečati delež elektrike iz hidro in ostalih obnovljivih virov energije in po letu 2030 postopoma ukiniti dobavo elektrike iz termoelektrarne. Da lahko to dosežemo, si bomo morali postaviti jasno usmeritev na tem področju, izdelati akcijski načrt ter dati večjo težo temu področju."  

Stranki Alenke Bratušek "bi izkoriščali  energijo sonca, vetra, tudi geotermalno energijo in hidroenergijo. Pripravili bomo energetski koncept, ki bo Slovenijo naredil energetsko bolj neodvisno, energija pa bo v večji meri temeljila na obnovljivih virih energije," obljubljajo.

Levica: Ob vlaganjih v obnovljive vire in zmanjševanjem porabe energije z investicijami v energetsko učinkovitost, lahko v celoti pokrijemo vse naše potrebe po energiji.
Levica: Ob vlaganjih v obnovljive vire in zmanjševanjem porabe energije z investicijami v energetsko učinkovitost, lahko v celoti pokrijemo vse naše potrebe po energiji. FOTO: Thinkstock

S kakšnimi konkretnimi ukrepi bi stranke dosegle začrtane cilje?

Ker so obljube eno, njihova uresničitev pa drugo, smo stranke povprašali še, uporabo katerih konkretnih obnovljivih virov energije v Sloveniji bodo spodbujali in s katerimi ukrepi.

Odgovor stranke DeSUS: Veseli jih podpis petletne pogodbe za dobavo ruskega plina

Cilj Slovenije in tudi stranke DeSUS je povečati lastne kapacitete za oskrbo z energijo, to smo izkazali že s pripravo in vložitvijo zakona za izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. V stranki DeSUS smo prepričani, da imamo glede na naravne danosti države še vedno veliko prostora za izboljšave. Pri tem smo in bomo tudi v prihodnje podpirali projekte, ki imajo jasno ekonomiko poslovanja, so dolgoročni in prijazni do okolja.

V našem programu jasno zagovarjamo investicije v zeleno energijo, zavedamo pa se, da bodo potrebe vedno večje količine energije, zato tudi brez zemeljskega plina ne bo šlo. Veseli smo, ravno pred kratkim smo podpisali novo petletno pogodbo za dobavo ruskega plina, ki bo omogočila nadaljevanje zanesljive oskrbe slovenskih kupcev z zemeljskim plinom.

Virtual net metering je oblika soinvestitorstva v proizvodnjo električne energije (solarne) za katero menimo, da jo regulativa v Sloveniji omogoča. Stranka take rešitve podpira in bi jim namenila tudi državne spodbude, saj gre za trajnostno naravnano gospodarsko panogo.

Odgovor stranke SMC: Povečali bi število okoljskih inšpektorjev

V programu SMC za obdobje med leti 2018 in 2022 smo si med prioritete na področju varovanja, zaščite in ohranjanja zdravega okolja med drugim postavili zavezo za večji nadzor nad potencialnimi in dejanskimi onesnaževalci ter prehod v krožno gospodarstvo. V SMC predlagamo sledeče ukrepe: Povečati število okoljskih inšpektorjev. Finančno in organizacijsko krepiti reprezentativne okoljske nevladne organizacije. Podrobna opredelitev razširjene odgovornosti proizvajalca za odpadke. Oblikovati zakonodajo in celovit sklop spodbud na strani proizvajalcev, potrošnikov in finančnega sistema za manjše nastajanje odpadkov, višjo stopnjo recikliranja in njihovo ponovno uporabo. Sprejem zakona in priprava akcijskega načrta ter ukrepov za sanacijo degradiranih območij (npr. Celjska kotlina).

Glede na obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma in v okviru EU, bo potrebno v prihodnjih 30 letih bistveno zmanjšati izpuste CO2, kar bo možno doseči le s povečanjem energetske učinkovitosti in bistvenim povečanjem uporabe obnovljivih virov energije. Pri tem bo nujno uporabiti vse tiste obnovljive vire, ki bodo to omogočali v skladu z načeli trajnostnega razvoja in upoštevajoč vso zakonodajo s področja umeščanja v prostor.

SDS: Ključno je, da nadaljujemo gradnjo večjih hidroelektrarn, spodbujamo gradnjo lokalne samooskrbe, hkrati pa začnemo načrtovati tudi nadomestni blok jedrske elektrarne v Krškem.
SDS: Ključno je, da nadaljujemo gradnjo večjih hidroelektrarn, spodbujamo gradnjo lokalne samooskrbe, hkrati pa začnemo načrtovati tudi nadomestni blok jedrske elektrarne v Krškem. FOTO: Kanal A

Odgovor stranke SDS: Pospešeno izkoriščanje vodne energije

Obnovljivi viri so pomemben element zanesljive, varne, konkurenčne in trajnostne energetske politike. Iz razloga zagotovitve konkurenčne oskrbe pa dajemo prednost tistim obnovljivim virom, ki zaradi podpornih shem ne pomenijo dodatnih finančnih obremenitev za prebivalstvo in gospodarstvo. V prvi meri je potrebno pospešiti dokončanje verige HE na spodnji Savi (HE Mokrice) in začeti gradnjo HE v spodnjem (zasavskem) delu srednje Save (najmanj 4 HE). Te HE niso sporne s strani okoljskega vidika in gradnjo podpirajo lokalne skupnosti in prebivalstvo. Gradnja teh HE ne potrebuje subvencij države, država naj sočasno dogradi le manjkajočo vodno (protipoplavni nasipi) in drugo infrastrukturo (ceste in železnica). Spodbujali bi tudi lokalno samooskrbo, in sicer ne le na ravni posameznih objektov (t.i. "net metering") temveč tudi na nivoju širšega območja, npr. sosesk. Posledično bi spodbujali raziskave in aplikativne projekte v smislu uporabe vodila kot kemičnega shranjevalnika energije. Pomembne spremembe na energetskem področju se bodo zgodile z večjo uporabo vodika in lokalnih omrežij, zato je razvoj potrebno spodbuditi preko ustrezne zakonodaje. Hkrati bi več poudarka bi namenili večjem izkoristku lesne biomase za prijazno in cenovno ugodno energetsko oskrbo (toplota in električna energija).

Odgovor stranke Levica: Ukinili bodo okolju škodljive subvencije

Izdelali bomo časovnico opuščanja rabe premoga za pridobivanje električne energije ter nadomestitve premoga z obnovljivimi viri in ukrepi energetske učinkovitosti. Prenehanje pridobivanja energije iz premoga in zaprtje rudnika premoga prinašata odgovornost za prizadete delavce in lokalne skupnosti. Zato bomo zagotovili financiranje prekvalifikacije delavcev, prihodkovno kompenzacijo v višini pretekle plače in dokup zavarovalne dobe. V ta namen bo vzpostavljen sklad za pravičen prehod, ki bo financiran iz dobičkov in obdavčitve energetskih in drugih podjetij, ki uporabljajo fosilne vire energije. Spodbujali bomo ukrepe za povečanje inštaliranih moči razpršenih obnovljivih virov energije. Za ta namen bomo izdelali vetrne karte na ravni države in določili območja za gradnjo vetrnih parkov. Naredili bomo popis vseh opuščenih vodnih objektov (mlinov, žag itd.) ter preučili možnosti za postavitev malih hidroelektrarn na teh lokacijah, vse pod strogim pogojem, da so okoljsko in naravovarstveno vzdržne. Predvsem pa bomo močno oživili program izrabe sončne energije. Sončne elektrarne bodo nameščene na strehe vseh stavb v lasti države in lokalnih skupnosti, kjer je to mogoče. Državna energetska podjetja in državni program podpore bodo omogočili namestitev sončnih elektrarn tudi na kar največji delež stanovanjskih zgradb. Ukinili bomo tudi okolju škodljive subvencije in povečali obstoječe ter uvedli dodatne dajatve za prakse, ki imajo škodljive učinke na okolje. Poleg tega bomo spremenili sistem javnega naročanja na način, da bodo pri javnih naročilih upoštevani tudi okoljski stroški, ki nastajajo z javno potrošnjo blaga in storitev. Javna naročila morajo dati prednost blagu, ki je pridelano na okolju prijazen in trajnosten način. Ne bomo dovolili, da o umestitvi tovarne odloča debelina denarnice investitorja. Uvedli bomo sistem umeščanja, ki bo temeljil na stroki, upošteval celotno območje države ter varoval okolje in zdravje ljudi. Razveljavili bomo zadnjo spremembo Zakona o varstvu okolja, ki je ukinila časovno omejitev veljavnosti okoljskega dovoljenja za velike onesnaževalce, kakor tudi vse druge spremembe, ki nižajo standarde okoljske in prostorske politike.

Odgovor stranke NSi: Davčne olajšave za vozila z alternativnimi pogonskimi viri

V Novi Sloveniji bomo spodbujali uporabo lesne biomase, vodne energije in sončne energije, postopno pa tudi geotermalno energijo. Na področju prenove energetskega koncepta je potrebno vzpostaviti dobro delujoče podporno okolje, ki vključuje tudi davčne olajšave za: uvajanje vozil, ki znižujejo rabo fosilnih goriv, predvsem pa za vozila z alternativnimi pogonskimi viri; proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije; povečanje deleža železniškega in javnega prometa predvsem v ljubljanskem in mariborskem migracijskem bazenu; razvoj aktivnih/pametnih omrežij; razvoj industrijske proizvodnje s tehnologijami učinkovite rabe energije; energetsko sanacijo obstoječih stavb, predvsem v javnem sektorju; gradnjo stavb, ki so energetsko najmanj obremenilne in tehnološko napredne; nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z obnovljivimi viri energije; sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije; nadomeščanje električne energije za pripravo sanitarne tople vode s sončno energijo in drugimi obnovljivimi viri energije.

Odgovor stranke SD: Državo bodo pokrili s prenosnim omrežjem zemeljskega plina

Konkretni ukrepi, ki jih bomo sprejeli Socialni demokrati: Spodbujali bomo uporabo ustreznih nizkoogljičnih virov energije. Prednost bomo dajali domačim virom energije. Povečali bomo prilagodljivost in jakost elektroenergetskega omrežja, ki predstavlja infrastrukturo trajnostnega razvoja, da bi omogočili vključitev električnih vozil, toplotnih črpalk, novih naprav in obnovljivih virov. Državo bomo pokrili s prenosnim omrežjem zemeljskega plina. Izgradili bomo zadostne potrebe plinskih zmogljivosti. Izgradili bomo odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Za večjo kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo bomo povečali robustnost elektrodistribucijskega omrežja.

SMC: Glede na obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma in v okviru EU, bo potrebno v prihodnjih 30 letih bistveno zmanjšati izpuste CO2, kar bo možno doseči le s povečanjem energetske učinkovitosti in bistvenim povečanjem uporabe obnovljivih virov energije.
SMC: Glede na obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma in v okviru EU, bo potrebno v prihodnjih 30 letih bistveno zmanjšati izpuste CO2, kar bo možno doseči le s povečanjem energetske učinkovitosti in bistvenim povečanjem uporabe obnovljivih virov energije. FOTO: Thinkstock

Odgovor LMŠ: Treba je začeti koristiti tudi energijo vetra

Prednost imata voda in sonce ter tudi veter. Hidro elektrarne so ekonomsko samovzdržne in potrebujejo samo podporo države pri umeščanju v prostor. Pri sončni energiji je potrebno razviti modele, ki bodo kar v največji meri ekonomsko vzdržni, kar pomeni, da ne bodo potrebovali državni subvencij. Primer takšnega modela je net metereing, ki pa je še v povojih oziroma ne omogoča samooskrbe različnim tipom skupnosti. Poleg tega bi morala država dati večjo spodbudo raziskovalnim programom razvoja baterijskih tehnik oziroma shranjevanja elektrike. Slovenci smo tukaj zelo dobri. Pri vetrni energiji je potencial manjši, a vseeno je tudi ta obnovljivi vir potrebno na pravi način predstaviti ljudem in ga začeti koristiti.

Odgovor Stranke Alenke Bratušek: Sončna elektrarna na vsako streho

Izkoriščali bi energijo sonca, vetra, tudi geotermalno energijo in hidroenergijo. Pripravili bomo energetski koncept, ki bo Slovenijo naredil energetsko bolj neodvisno, energija pa bo v večji meri temeljila na obnovljivih virih energije. Pomagale bodo nove tehnologije, ki bodo omogočale učinkovitejšo izrabo energije – 'pogovarjanje' med napravami o tem, koliko energije potrebujejo oziroma kdaj je ne; postavljanje sončnih elektrarn na vsako streho in druge površine; varčnejši in zmogljivejši električni avtomobili in še kaj, česar si zdaj sploh ne moremo zamisliti.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1