AvtorAlenka Marovt
'Fiktivni izbor izvajalcev? Čelan kljub trditvam TGZS ni bil nikoli protikandidat Pivčeve'
07. 09. 2020 05.04
"Klicali naj bi ga na stacionarno telefonsko številko, preko katere ne more komunicirati v času, ko je bil na dopustu na Hrvaškem, zato so navedbe netočne." Tako je nekdanji ptujski župan in direktor Bistre Ptuj Štefan Čelan z dokazilom gospodarskemu ministrstvu na laž postavil turistično zbornico in posredno nakazal, kako so v resnici izbirali zunanje strokovnjake za domnevno koruptiven projekt SRIPT. Trdi, da ni bil protikandidat Pivčeve za zunanjega svetovalca, ali drugače povedano, Pivčeva ni bila boljša izbira od Čelana, kot kaže, je bila prva in edina izbira prijateljice Pergerjeve. Ob nezakonitih zaslužkih, gospodarsko ministrstvo sumi še na fiktiven izbor izvajalcev. Pivčeva po naših informacijah ni dokazala avtorskega dela, za katerega je računala 200 evrov na uro.
160 tisočakov naj bi nezakonito zaslužili trije, tudi Pivčeva
04. 09. 2020 05.45
Ministrstvo za gospodarstvo je po naših neuradnih informacijah v končnem poročilu o aferi SRIPT potrdilo, da vsa avtorska dela niso bila opravljena. Tudi tista od kmetijske ministrice in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec ne. Neuradno je v tej aferi nastalo za kar 160 tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi, pravijo naši viri na ministrstvu. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Pivčeva nezakonito zaslužila dvakratnik javno objavljenega zneska. Pivčeva se ni odzvala na naš klic in sporočilo. Po naših informacijah pa naj bi se že v prihodnjem tednu na tožilstvu pogovarjali o nadaljnjih korakih v aferi SRIPT.
Zakaj vsi starostniki ne živijo dostojne starosti?
23. 06. 2020 06.00
90 tisoč starostnikov živi pod pragom revščine, ki znaša 703 evre na mesec. Zanje so domovi in pomoč na domu predragi. Ne poznajo pravic, ugodnosti – denimo varstvenega dodatka, ne le, da imajo premalo znanja za izpolnjevanje prezahtevnih obrazcev, zanje so nedostopni, saj so večinoma na spletu. Prevečkrat so pozabljeni od družbe, sosedov. Njihovo dostojanstvo, preživetje rešujejo humanitarne organizacije. Najbolj dejaven je Humanitarček in njihov družbeno kritičen projekt Vida, v okviru katerega opozarjajo na stisko starostnikov in jim nudijo pomoč.
Družba, politika se mora odločiti, koliko je vredno človeško življenje
19. 06. 2020 06.00
Koliko je vredno človeško življenje starejših, se sprašuje eden najvidnejših strokovnjakov za področje demence, starizma, zdravnik nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Starejših od 80 let je že 115 tisoč Slovencev, čez 30 let jih bo vsaj dvakrat več. Dvakrat več bo tudi dementnih, že danes jih je blizu 50 tisoč. Prepuščeni so samim sebi, sistem pomoči starejših ne deluje, posebne geriatrične bolnišnice nimamo, geriatrični oddelki so izjema. Bo konec otroškega preigravanja politikov, ki jo vodi misel na volitve, ne pa jasno začrtana vizija življenja našega naroda?
Boj za demografski sklad – kdo bo upravljal z državnimi milijoni, SDS ali DeSUS?
18. 06. 2020 06.00
Demografski sklad, pred zlomom pokojninskega sistema bi obvaroval Slovenijo, naj bi politika po osmih letih preigravanj vendarle ustanovila. Medtem ko se v zakulisju bije boj za upravljanje z državnimi milijoni med SDS in Desus, pa naj bi konec junija dobili Urad za demografska vprašanja in novega ministra brez listnice, omenja se podpredsednik Desusa Anton Balažek. Bodo kompromisni obrisi demografskega sklada znani po današnjem delovnem kosilu prvakov koalicijskih strank? Časa ni več, denarja za pokojnine bo sicer zmanjkalo, saj se je Slovenija znašla v demografski zimi, v povprečju se rodi le 1,6 otroka na žensko.
Imamo 'epidemijo zlomljenih kolkov', nimamo pa dovolj pomoči na domu in negovalnih bolnišnic
17. 06. 2020 06.00
Starejših od 80 let je 5,5 odstotka ali 115 tisoč Slovencev. Dve tretjini od vseh starostnikov v domovih zajemata starejše od 80 let, to je več kot 12 tisoč starostnikov. 12 tisoč jih prejema tudi oskrbo na domu, a vsi niso stari 80 let. Kdo skrbi za preostalih 90 tisoč? So vsi vitalni, nepotrebni pomoči? Država podatkov nima, ugotavlja Računsko sodišče. Pilotnim projektom dolgotrajne oskrbe, ki žanjejo uspehe, že zmanjkuje denarja. Negovalnih bolnišnic oziroma oddelkov je odločno premalo, nujna sta rehabilitacijska centra po poškodbah, saj smo priča 'epidemiji zlomljenih kolkov'.
Oskrbovana stanovanja - privilegij bogatih?
16. 06. 2020 12.46
V Sloveniji imamo skoraj 1000 oskrbovanih stanovanj, dve tretjini najemniških, tretjino lastniških. Vanje se selijo starejši, ki se želijo znebiti bremena velikih hiš in želijo imeti na voljo storitve, da lahko še vedno živijo kakovostno in razmeroma samostojno. Koliko jih je pripravljenih prodati svoje stanovanje, hišo? So oskrbovana stanovanja privilegij bogatih? Ali najemniška stanejo celo manj od domov?
Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo čaka 12.300 starostnikov
16. 06. 2020 06.00
Domovi za starejše pokajo po šivih, na dom čaka 12.300 Slovencev, takoj bi ga potrebovalo od 1200 do 1500 starostnikov. Novega doma država ni zgradila že 15 let, še vedno ni znana usoda napol zgrajenih domov v Vrtojbi in Osilnici. Tako država stavi na koncesionarje, še ta mesec bodo razpisali nove koncesije za 1100 mest, ki pa so zaradi nadstandardnih zgradb četrtino dražji od javnih domov. Ključni problemi, ki jih politika do epidemije ni slišala – kadrovska in prostorska podhranjenost v domovih in prenizke plače.
7 vladam, 6 ministrom za delo in 13 za zdravje dolgotrajne oskrbe ni uspelo urediti
15. 06. 2020 13.00
Bo zakon o dolgotrajni oskrbi po 18 letih preigravanj uspelo sprejeti osmi vladi, tretji Janševi? Politika je spisala šest predlogov zakonov, kot prioriteto to vestno pisala v koalicijske pogodbe, v praksi pa to ni bila nikoli osrednja politična točka. Vselej se je zataknilo pri denarju, ki ga je bilo po drugi strani za analize, strategije vedno dovolj. Bi prelaganje pristojnosti med ministrstvoma za zdravje in delo k cilju pripeljalo samostojno ministrstvo za starejše?
Starejši na stranskem tiru politike že vsaj 18 let, bo po covidu drugače?
15. 06. 2020 06.00
Epidemija covida-19 je dokončno razgalila posledice odločevalcev, ki so sistemsko urejanje hitro starajoče družbe dajali na stranski tir. So kriki starostnikov, zaposlenih, prostovoljcev, strokovnjakov, Računskega sodišča dovolj glasni, da bodo vladajoči po dveh desetletjih le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi? Vlade so v koalicijske pogodbe vestno zapisovale skrb za starejše, pisale osnutke zakonov, jih celo poslale v javno obravnavo, a ga v 18 letih sedem vlad, šest ministrov za delo in 13 za zdravje ni zmoglo sprejeti, medtem pa 89 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine, več kot 12 tisoč starostnikov čaka na dom, ki novega taisti politiki niso uspeli zgraditi že 15 let.
Maske: kaj smo se naučili in kako naprej?
23. 05. 2020 07.00
V času epidemije je imela Slovenija velike težave z maskami – od pomanjkanja do afer, od stisk do kaosa, ki je zdaj pod drobnogledom računskega sodišča. Kaj smo se v prvem valu epidemije covid-19 naučili o dobavi mask? Kakšno je trenutno stanje? Kako so to reševali ponekod v tujini? Predvsem pa – zdaj je čas, da se iz lekcij prejšnjih tednov kaj naučimo in da se pripravimo, da tudi ob morebitnem drugem valu ne bomo gledali enakih zapletov.
Država bi pri poslu z Acronom prihranila 16,6 milijona, če bi maske kupila neposredno pri proizvajalcu
13. 05. 2020 06.00
Acron je ena maska FFP2 stala skupaj s prevozom in carino največ 1,6 evra, državi pa jih prodaja za 100 oziroma 143 odstotkov več. Če bi država maske kupovala neposredno pri proizvajalcu, bi prihranila 16,6 milijona evrov od 30-milijonskega posla z Acronom, ki mu je naročila maske za devet mesecev epidemije. Drugače povedano, država bi tako lahko kupila še dodatnih 10,3 milijona mask FFP2 po isti ceni kot Acron – 1,6 evra.
Izbrskali smo dokaze: Bureau Veritas je dvakrat potrdil lažno verodostojnost Acronovih certifikatov
12. 05. 2020 06.00
“Certifikat je verodostojen” in “iskalnik potrjuje verodostojnost”, tako je zunanja kontrolna hiša Bureau Veritas, ki jo je najel Zavod za blagovne rezerve, označila dva Acronova certifikata, ki ju mi nismo našli v isti bazi kot Bureau Veritas, bodisi je lažnost potrdil kitajski laboratorij oziroma laboratorij sploh ni pristojen za certificiranje FFP2 mask. V Bureau Veritas prst usmerja tudi Zavod za blagovne rezerve, ki napoveduje pogajanja z Acronom za nižjo ceno in skrajšanje čakalnih rokov. Mi pa smo medtem iz Kitajske dobili že drugo potrditev o lažnem dokumentu.
Državni dobavitelj Acron skriva certifikate za maske, na Kitajskem opozorili, da je dokumentacija ponarejena
11. 05. 2020 06.00
Preverili smo dokumente. Za enega že vemo. "Ni bil izdan pri nas. Navedenega proizvajalca mask ne poznamo. Bodite previdni pri nakupu," so v enajstih urah odgovorili iz kitajskega laboratorija Huaxun, kjer smo preverjali, ali državi prodane maske res zagotavljajo varnost za uporabnike, kot trdi dobavitelj Acron. Acron certifikate skriva, odgovore na sume, ali so tudi drugi dokumenti lažni, še čakamo iz Kitajske. Tržni inšpektorat je v Acronu že uvedel inšpekcijski postopek.
Gale: Bil se je pravi boj med MGRT in MORS, kdo bo imel nadzor nad pregledovanjem ponudb
05. 05. 2020 16.49
Kdo je v resnici odločal, kdo bo dobil milijonske posle za zaščitno opremo? V zapletenem sistemu šestih ministrstev, predvsem gospodarskega, obrambnega in zdravstvenega, upravo za zaščito in reševanje, blagovnih rezerv, pa medresorske delovne skupine in projektne skupine se je odgovornost zameglila, ali kot pravi žvižgač Gale: "Preko Terčeta in nekaterih drugih zaposlenih sem izvedel, da se je med MGRT in MORS bil pravi boj, kdo bo imel nadzor nad pregledovanjem ponudb". MORS odgovarja, Medresorska skupina je odločala le o 23 od 59 sklenjenih poslov. Prejšnji četrtek je primat nad skupino prevzel Počivalškov MGRT.
Pritiski in sumljivi posli na zavodu naj bi se poglobili s prihodom Terčeta, pogodbo mu je prekinil žvižgač Gale
04. 05. 2020 16.29
Ves čas je blatil delo javnih uslužbencev, grozil z odpovedmi, obtoževal zaposlene koruptivnosti, nesposobnosti, vrgel celo plastenko čez sejno sobo, pripoveduje žvižgač Ivan Gale o Počivalškovem zaupniku Mitji Terčetu, ki da se je že od začetka obnašal kot direktor. Galetu je prekipelo in prav on mu je prekinil pogodbo z zavodom. Pritiski in sumljivi posli naj bi se na zavodu poglobili prav s Terčetovim prihodom, ki naj bi vse vodil, a podpisovali so zaposleni na zavodu. Terče pa: "Ne morem si pojasniti, zakaj se Gale tako brezkompromisno laže."
Ivan Gale razkriva podrobnosti in nova imena
04. 05. 2020 05.52
Ivan Gale sam sebe imenuje "Paragrafar". Je pravnik, ki mu strogo sledenje zakonom in predpisom očitno pomeni najvišjo moralno stopnjo. Vsaj tako lahko sklepamo po njegovih dejanjih zadnjih deset dni. Brez zadržkov je nacionalni televiziji povedal vse, kar ve o dogajanju na Zavodu za blagovne rezerve, kjer so bili zadolženi za nakup zdravstvene in zaščitne opreme za pandemijo. In ve veliko. Za nas je razkril nove podrobnosti, nova imena in nove okoliščine.
Poglejte na zemljevid in izvedeli boste, v kateri občini morate biti še posebej previdni zaradi covida-19
02. 05. 2020 07.00
Zemljevid potrjeno okuženih po občinah je unikatno orodje ekipe covid-19 Sledilnika, ekipe entuziastov - računalniških inženirjev, podatkovnih znanstvenikov in statistikov, ki brez plačila zadnja dva meseca zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke z enim samim namenom - javnosti omogočiti čim boljši pregled nad razsežnostjo težave in pravilno oceno tveganja. “Če bi imeli podatke dovolj zgodaj, bi že ljudje sami vedeli, da ni varno iti na smučanje v Italijo ali Avstrijo.”
Država je razdelila dvakrat manj zaščitnih mask od ocen, je razlog v nerealnih ocenah ali praznih skladiščih?
27. 04. 2020 06.00
Uprava za zaščito in reševanje je razdelila dvakrat manj zaščitnih mask v dobrem mesecu dni od ocenjenih potreb, ki so jih zbrali za vso Slovenijo. Takšni so izsledki naše analize podatkov ocene potreb in dejansko razdeljene opreme iz Državnega logističnega centra Roje. Kje je razlog? So bile ocene prenapihnjene, je k temu botrovalo prazno skladišče ali so se v krizi znašli domovi, bolnišnice, občine sami? Računsko sodišče poudarja, da se lahko naročnik zgolj z ustrezno izvedbo pripravljalnih faz izogne tveganju vsebinsko, količinsko, cenovno neustreznih nabav.
Plaz očitkov nad Terčetom – mobing, izsiljevanje, grožnje, sum utaje davkov
23. 04. 2020 15.16
Mitja Terče je po manj kot treh tednih ostal brez pogodbe z Zavodom RS za blagovne rezerve. Prekinil jo je gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je Terčeta kot zaupnika tudi pripeljal le tri tedne po tem, ko je sam odstopil kot direktor smučišča Golte. Tamkajšnji lastniki, najemniki, zaposleni in tudi lokalni prebivalci trdijo, da se je v letu in pol skregal z vsemi, grozil s tožbami, izsiljeval, izvajal mobing in odpuščal. Tako naj bi bilo tudi v ECE in Tušu. V Bosni pa je bil osumljen utaje davkov. Terče vse zanika in poudarja, da gre za blatenje njegovega imena.
Bo vlada pingpong med MORS in MGRT presekala z ukinitvijo medresorske skupine?
23. 04. 2020 06.00
Če je pred mesecem dni vlada ustanovila Medresorsko delovno skupino za pregled ponudb zaščitne opreme s predstavniki šestih ministrstev, naj bi jo zdaj ukinila. Posle naj bi spet sklepal Zavod za blagovne rezerve po utečenih pravilih javnega naročanja, s pogajanji. Je razlog v tritedenskem pingpongu med ključnima ministrstvoma o tem, kdo je kriv za zgrešene posle, domnevne nepravilnosti, preplačano opremo? Opremo in dobavitelje bomo še potrebovali, saj kot razkrivamo, Slovenija v enem mesecu porabi 20,5 milijona zaščitnih mask, 16 milijonov rokavic, pol milijona zaščitnih očal, skoraj milijon zaščitnih plaščev.
Država je za maske iz serviet plačala 860 tisočakov ali od 76 do 80 centov za masko
16. 04. 2020 06.47
Kdo je prižgal zeleno luč za 860 tisočakov vredna posla mask iz serviet, ki niso primerne za zdravstvo, kjer jih najbolj primanjkuje? Zavod za blagovne rezerve ali Uprava za zaščito in reševanje? Medtem ko odgovornost valita drug na drugega, so župani nad kakovostjo mask ogorčeni in jih že vračajo Upravi za zaščito in reševanje. Podjetji Korez-Sorting group in Zaščita Lukač o kakovosti ne dvomita in zanikata, da bi na račun epidemije kovali dobičke, ki naj bi bili celo 30-odstotni. In zanimivo, Tržni inšpektorat, ki sodi pod okrilje Ministrstva za gospodarstvo, kjer je tudi Zavod za blagovne rezerve, pa je za enako masko, a v drugi spletni trgovini, že uvedel inšpekcijski nadzor.
Kirurga z ORL klinike operirala intubiranega bolnika s covidom-19 in preprečila nadaljnje usodne zaplete
15. 04. 2020 06.00
Rutinska 25-minutna operacija – traheotomija, to je, ko kirurško naredijo umetno dihalno odprtino na vratu in v sapnik vstavijo cevko, se je pri bolniku s covidom-19 spremenila v zahteven, dvakrat daljši poseg. Kirurška ekipa je operirala v skafandru, v treh oblekah, debelih rokavicah, s klasičnimi kirurškimi tehnikami in kar na bolniški postelji intenzivnega oddelka Infekcijske klinike v Ljubljani.
Andrej Bručan o žarišču črnih koz na Kosovu: okužene so vozili tudi s konjsko vprego na vozovih, polnih sena
11. 04. 2020 07.39
“Situacija je bila strašljiva, do ljudi smo včasih na vaseh morali dostopali čez visoke zidove s policijo, da smo jih lahko cepili,” se časov pred 48. leti spominja Andrej Bručan, zdravnik internist, eden izmed pionirjev urgentne medicine pri nas, nekdanji minister za zdravje in vodja 20-članske odprave na Kosovu, ko je tam leta 1972 izbruhnila epidemija črnih koz, zadnja epidemija v nekdanji Jugoslaviji pred covidom-19.
Kdo služi na račun epidemije in prodaja zaščitne maske, ki to sploh niso?
10. 04. 2020 10.52
“Edina originalna visoko zaščitna maska za obraz, ki zadrži do 98 odstotkov bakterij.” Takšen je zapis na eni izmed embalaž zaščitnih mask, ki jih prodajajo na trgu in z zaščitnimi maskami nimajo nič skupnega, saj nimajo niti nosne zaponke. Edina stična točka je izkoriščanje epidemije in visoka cena, 25 evrov za 50 mask oziroma 50 centov za kos. "Voda je kalna in v akciji so najslabše možne roparice," pa je eden izmed komentarjev dolgoletnega dobavitelja medicinske opreme.
Zaživel je ČvekiFON - prvi brezplačni klepetalnik starejših s starejšimi
06. 04. 2020 06.00
Starostniki imajo v večini razrahljane socialne vezi, zaradi epidemije Covida-19 po omejenem gibanju pa so se ponekod povsem prekinile, znašli so se v socialni izolaciji. V sodelovanju društva Humanitarček in Simbioze je tako nastal ČvekiFON, prvi brezplačni klepetalnik starejših s starejšimi pod geslom “Ostani doma in pokliči”. Testno so se vanj starostniki vključili že ta konec tedna, od danes pa je projekt javno dostopen tudi vsem slovenskim starostnikom.
Tonin: Ne jaz ne moja mama s poslom Acrona z blagovnimi rezervami nimava nič
05. 04. 2020 14.32
"Namen povezovanja mene, moje mame Joži Tonin, podjetja Acron in pogodbe o dobavi zaščitne opreme je zagotovo politikantski poskus nekaterih, da me oblatijo, umažejo in obračunajo z mano. Ne jaz ne moja mama s poslom Acrona z Zavodom RS za blagovne rezerve nimava nič." Tako se je na naše včerajšnje razkritje, da je Acron dobil na razpisu največji posel, kar so nekateri povezali z njegovo mamo, ki je zaposlena v Acronu, odzval obrambni minister Matej Tonin.
31 podjetij je dobilo razpise za 129 milijonov evrov zaščitne opreme, predvsem mask
04. 04. 2020 07.00
Zaščitne maske so najbolj iskano blago zadnjega meseca. Na trgu jih ni dovolj, dražijo se tedensko, Kitajska zaostruje pogoje za izvoz, za dobavo veljajo vojne razmere - plačilo v gotovini. Analizirali smo naročila in ugotovili, da so milijonske posle dobila tudi podjetja, ki z medicinsko opremo nimajo nobenih izkušenj. Posle je po naši raziskavi dobilo 31 podjetij v višini 129 milijonov evrov. Medtem pa je Joc Pečečnik kljub velikim težavam optimističen in verjame, da bo 400 ton opreme z 12 cargo letali prihodnji teden v Sloveniji.
Maske se bodo v tednu dni podražile od 30 do 50 odstotkov
02. 04. 2020 07.00
Razkrivamo, kako je Kitajska z včerajšnjim dnem prepovedala prodajo mask tistim podjetjem, ki se ne ukvarjajo z medicinsko opremo in ne dosegajo predpisanih standardov kakovosti. Razlog? Maske brez ustreznih certifikatov. Posledica pa – še višje cene mask, saj se bo ponudba zmanjšala, povpraševanje pa je vsak dan večje. Tako že danes napovedujejo, da bodo enormne cene mask še višje – v tednu dni za od 30 do 50 odstotkov. Že včeraj pa so se za 30 odstotkov podražile surovine za maske.
Vojna za maske: cene tudi do 15-krat višje kot pred epidemijo
29. 03. 2020 19.41
Slovenija potrebuje 37 milijonov zaščitnih mask za en mesec. UKC Ljubljana jih porabi 20 tisoč na dan. Zaščitna oprema je ključna za ljudi v prvih bojnih linijah, za zdravnike torej, saj je od njih odvisno, koliko resno bolnih za covidom-19 bodo pozdravili. Tudi zdravniki zbolevajo in umirajo. Medtem pa na primer zdravstveni domovi celo tako varčujejo, da zaposleni mask ne menjajo po osem ur, ker jih imajo enostavno premalo. Kje se zatika, smo reagirali prepočasi, je Slovenija nespretna na diplomatskem parketu?