AvtorAlenka Marovt
Kdo bi moral med epidemijo koronavirusa pomagati osebam z demenco, ki tavajo naokoli?
27. 03. 2020 06.00
Starejši gospod, ima nekaj čez 80 let, živi sam, v bloku na Rakeku. Dementen. Bolezen napreduje. Odklanja pomoč, strgan, umazan, premalo oblečen tava naokoli, v trgovino gre nekajkrat na dan. Tako ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Center za socialno delo Cerknica kljub pozivom sosedov ne ukrepa. Kdo bi moral poskrbeti za dementne med epidemijo?
Vodja bolnišnične šole: starši niso učitelji, treba se je osredotočiti na bistveno snov
26. 03. 2020 06.00
Šolanje na daljavo je izziv za otroke, starše in učitelje. Izziv, ker se bo zaprtje šol krepko podaljšalo v pomlad, zato so izkušnje vodje bolnišnične šole Tanje Bečan nepogrešljive. Vsi skupaj, starši in učitelji, se moramo ustaviti, tokrat slediti načelu manj je več, si natančno strukturirati dan, telovaditi in tudi lenariti.
V Lombardiji kot v vojni, na intenzivni le tisti, ki imajo večjo možnost preživetja
25. 03. 2020 06.00
Prizori iz italijanskih bolnišnic so pretresljivi, iz Bergama apokaliptični. Prepolne so na smrt bolnih ljudi, ki hlastajo za zrakom, prizori krst mrazijo. Morilske epidemije v najhujši obliki, umrlo je že skoraj sedem tisoč ljudi, se bojijo tudi v Furlaniji - Julijski krajini, pripoveduje zdravnica, zamejska Slovenka Sara Cocetta. V Italiji je umrlo že 25 zdravnikov, od tega kar 12 družinskih zdravnikov.
Osebna izpoved voznika tovornjaka: V žarišču je občutek srhljiv!
24. 03. 2020 06.00
Miha Ledinšek je voznik tovornjaka 16 let, prevaža žita. Tudi med epidemijo koronavirusa je razpet med Italijo in Avstrijo. Pripoveduje, občutek na poti, zlasti v Italiji, je srhljiv. Hrane na črpalkah ni mogoče kupiti, gostilne so zaprte, do trgovin ne more s tovornjakom. Sanitarije so zaprte ali neznosno umazane. Prvi mož Sekcije za promet Obrtne zbornice pa svari, če pade prevozništvo, bo Slovenija brez hrane, zdravil, derivatov, kisika ...
'Računati na prekuženost populacije in čredno imunost je grozljiv scenarij'
21. 03. 2020 07.00
Ali je res treba videti mrliške tovornjake po cestah, da prepričajo ljudi - gre zares, je nad ignoranco ljudi pri okužbi z novim koronavirusom ogorčen vrhunski znanstvenik svetovnega slovesa, sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala. Vlada vojno stanje, potreba po zdravilu in cepivu je izjemna, zato tudi v laboratoriju na Kemijskem inštitutu skupaj s kolegi iz Nemčije in Danske stavijo na izkušnje, ideje, ki so lahko zmagovalni pristop do nujnega cepiva in zdravila.
Zakaj otroci skoraj ne zbolijo za novim koronavirusom?
20. 03. 2020 07.14
Otroci niso imuni na covid-19 in se torej z novim virusom okužijo, a ne zbolijo tako kot odrasli. Razlog naj bi bil v teoriji, da so otroci večkrat izpostavljeni drugim koronavirusom, kot je navadni prehlad, in njihov imunski sistem. Študija na kitajskih otrocih je potrdila, da so otroci dokazano izjemno veliki prenašalci. V Sloveniji otroci zaenkrat prebolevajo lažjo obliko okužbe, potrdijo na Infekcijski kliniki, hospitalizirali niso še nobenega otroka.
Na pošto le, če je res nujno, pri dostavi paketov se ognite kontaktom ali izberite paketomate
17. 03. 2020 11.28
Na Pošti Slovenije pozivajo vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, da pošto obiščete samo, če je nujno. Če se temu ne morete izogniti, ravnajte odgovorno, na pošti je lahko sočasno zgolj toliko strank, kolikor je delujočih poštnih okenc. Priporočena pisma boste dobili v nabiralnike. Pri vročanju paketov pa se poskušajte izogniti kontaktu s prevzemom paketa pri vhodu v stavbo ali pa izberite Paketomate. Zbrali smo pojasnila na najpogosteje zastavljena vprašanja.
V Ljubljani bodo v nujnih primerih varstvo otrok zagotavljali prostovoljci na domu
16. 03. 2020 10.34
Mestna občina Ljubljana bo na podlagi poziva predsednika vlade županu in civilni zaščiti organizirala nujno varstvo otrok na domu prosilca ali prostovoljca. Zaradi posebnosti virusa bodo to zdravi prostovoljci, mlajši od 50 let, brez kroničnih bolezni, in tisti, ki sami nimajo doma majhnih otrok.
Klinični psihologi Pediatrične klinike: Otrokom bodite zgled
15. 03. 2020 14.47
Starši, pogovarjajte se z otroki, pojasnite otrokom, kako lahko sami prispevajo k zdravju in varnosti pred okužbo s koronavirusom, poučite jih o pravilnem in rednem umivanju rok, kašljanju v robček ali v rokav, s tem, ko tudi sami upoštevate priporočila, ste otrokom zgled, so priporočila kliničnih psihologinj na Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Jane Kodrič in Valentine Stefanove Kralj.
Koronavirus: kaj morate vedeti in kako ravnati?
14. 03. 2020 08.28
Slovenija je razglasila epidemijo, javno življenje se je ustavilo za vsaj 14 dni, najverjetneje za dlje časa. Število obolelih za koronavirusom skokovito narašča, zato so ukrepi, kako zaščiti sebe, zlasti starejše in bolne, ključnega pomena. Začne se z osnovnimi higienskimi ukrepi – umivanje rok, razkuževanje, higiena kašlja, primerna razdalja, izogibanje nepotrebnim opravkom, druženju, zdržite in ostanite doma. Če zbolite za okužbo covid-19, najprej pokličite zdravnika in ostanite v samoizolaciji.
Filmska akcija v klicnem centru, telefoni pregorevajo, odziv državljanov pa pomembna informacija za ukrepanje
14. 03. 2020 07.00
V Klicnem centru za informacije o koronavirusu, ki deluje vsak dan od 8. do 20. ure na telefonski številki 080 14 04, dnevno na klice državljanov odgovarja 50 študentov višjih letnikov medicine pod budnim očesom infektologinje dr. Mojce Matičič, epidemiologa, predstavnikov civilne zaščite, ministrstva za izobraževanje in za zunanje zadeve.
Ali Brezovnik občinam zaračunava sicer prosto dostopne dokumente?
12. 12. 2019 12.29
Kako prepletati profesuro in zasebni Inštitut za lokalno samoupravo Maribor, kamor se je steklo 4,5 milijona evrov in ki je v lasti doktorja prava, strokovnjaka za lokalno samoupravo Boštjana Brezovnika? Tudi tako, da občinam zaračuna statut, ki ga sicer lahko na spletu najdejo brezplačno. In tudi tako, da svetuje med delovnim časom na fakulteti. Je pro bono pokrajinski projekt denimo z novim uradnim glasilom pokrajin priložnost za nov zaslužek?
Kdo je profesor in šef skupine za pokrajine? Milijonar na račun občin, plagiator?
11. 12. 2019 12.33
Profesor, predavatelj in raziskovalec na štirih fakultetah, lastnik Inštituta za lokalno samoupravo Maribor, kjer je predvsem na račun občin prejel 4,5 milijona evrov, odgovorni in glavni urednik, pa nosilec raziskovalnih in aplikativnih projektov, vse to je profesor prava Boštjan Brezovnik, strokovnjak za lokalno samoupravo, ki se je zavihtel tudi na čelo strokovne skupine za pokrajine. Če ga Senat mariborske univerze ne bo habilitiral v rednega profesorja - črni madež naj bi bil predvsem domnevni plagiat izpred šestih let, bo ostal brez službe na mariborski pravni fakulteti.
Če društva in s. p. ne bodo predložili računov, bodo morali vrniti denar
29. 11. 2019 13.15
Izkoriščanje lukenj v Zakonu o osebni asistenci invalidov vodi v rekordne proračunske izdatke, zaradi česar lahko invalidi ostanejo brez prigarane osebne asistence. A na ministrstvu so jasni, vsak izvajalec bo moral z računi dokazati porabo denarja za osebno asistenco. Če dokazil ne bo predložil, bo moral denar vrniti.
Bi nadzor nad delom komisij zajezil rekordno porabo denarja za osebno asistenco?
28. 11. 2019 12.45
Z oceno komisije, ki so ocenjevale invalide na njihovih domovih, da jim dodelijo primerno število ur, se ni strinjalo 80 uporabnikov, in so se zato pritožili. To je eden ključnih očitkov nad delom komisij, da dodeljujejo neustrezno število, predvsem preveč ur. Komisij, za katere številni trdijo, da so nekompetentne, saj je bilo izobraževanj premalo, ne nadzira nihče, ker to ni potrebno, trdijo na ministrstvu za delo.
Kdo od izbranih služi na račun osebne asistence, s. p. ali velika društva?
27. 11. 2019 11.10
Samostojni podjetniki – taksisti, vrtnarji, računovodje ... samostojni podjetniki – mame, samostojni podjetniki – uporabniki in tudi društva znajo izkoristiti Zakon o osebni asistenci, ki se je že po treh mesecih izvajanja popolnoma izrodil, po slabem letu pa je na robu finančnega kolapsa, saj se je poraba povečala za štirikrat. Kdo je zatajil in kdo ne zna obvladati kaosa, ki lahko ogrozi privilegij invalidom?
Dragica Bac: Mi se nismo ustrašili nikogar
26. 11. 2019 10.10
Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, ki je prva odgovorna za izvajanje Zakona o osebni asistenci zanika, da bi se dogajale zlorabe. In to kljub enormnemu povišanju izdatkov, za štirikrat. Je pa res, da nadzora, ki bi potrdil ali ovrgel zlorabe, ni. Stavi na evalvacijo, kjer bodo jasne vse anomalije, in zagotavlja, da jih bodo odpravili.
'Nisem podlegla pritiskom, vsem sem prisluhnila'
26. 11. 2019 06.00
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer je podlegla pritiskom in dvakrat umaknila predlagane spremembe. Za november načrtovanega tretjega predloga sprememb ni bilo. So za to krivi pritiski uporabnikov in izvajalcev osebne asistence – predvsem staršev, pomanjkanje politične podpore, rožljanje z interpelacijo?
Zaradi kaosa in preračunljivosti namesto 8 kar 32 milijonov evrov za osebno asistenco invalidov
26. 11. 2019 06.00
Namnoženi samostojni podjetniki (s. p.-ji), "družinska podjetja" na račun polnoletnega invalidnega otroka oziroma sorodnika, tudi nekompetentni ocenjevalci, zmeda in preračunljivost, nadzora praktično ni, to so ključne in najbolj alarmantne kršitve oziroma anomalije Zakona o osebni asistenci, ki so si ga invalidi izbojevali po četrt stoletja. Ministrica Ksenija Klampfer pa je že dvakrat klecnila pod pritiski zaradi predlaganih sprememb. Bo v tretje šlo?
Namesto osem kar 32 milijonov evrov za osebno asistenco invalidov
25. 11. 2019 13.51
Invalidi so po četrt stoletja prizadevanj januarja tudi v praksi prišli do težko pričakovane osebne asistence, ki jim omogoča bolj samostojno, neodvisno življenje. Že po treh mesecih se je izkazalo, da Zakon o osebni asistenci dopušča zlorabe, število izvajalcev osebne asistence je iz dneva v dan naraščalo, s.p.-ji so se množili, ustanavljala so se “družinska podjetja” na račun invalidnega otroka, že maja pa so krepko presegli načrtovanih osem milijonov evrov za osebno asistenco na letni ravni. Čas, da se prižgejo vsi alarmi. So se?
Kako lekarne služijo na naš račun?
18. 11. 2019 19.47
Ste vedeli, da za škatlico Lekadola v lekarni plačate evro več, kot ga plača zdravstvena zavarovalnica? Pa že ta zdravilo krepko preplača? Da je Lekadol za kupca več kot dvakrat dražji od nabavne cene, je posledica tega, da lekarne z razpisom ne iščejo najcenejšega dobavitelja zdravil, pač pa tistega, ki jim ponuja najvišje količinske popuste. Polno ceno zdravil pa zvalijo na nas.
Dekan biotehniške fakultete kljub obtožbam ostaja na položaju
08. 11. 2019 20.59
Dekan Biotehniške fakultete Emil Erjavec kljub obtožbam zaposlenih zaradi domnevno nevzdržnih delovnih razmer in celo mobinga ostaja na položaju. Senat fakultete mu je kljub očitkom, ki smo jih dokumentirali v naši oddaji, izrekel zaupnico. Zgodba pa še ni končana: rektor Univerze v Ljubljani je namreč revizijo, ki je pokazala nepravilnosti pri izplačilih dodatkov zaposlenim, predal tožilstvu.
Bo zakonski predpis z maksimalno 200-odstotno plačo odpravil anomalije?
24. 10. 2019 04.10
12 milijonov evrov si je izplačalo 210 profesorjev in njihovih ljudi. Samoizbrana elita, ki predstavlja zgolj tri odstotke zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, je črpala iz nabora dodatkov in navzgor neomejenih avtorskih honorarjev. Zakonito? Upravičeno? "Akademsko mandarinstvo" obsoja celo minister. Kaj zdaj?
Na Biotehniški fakulteti vre, sestanek o mobingu, izkoriščanju bo 8. novembra
23. 10. 2019 04.24
Mobing, posmeh, prikrivanje, odhajanje zaposlenih, dogovorjene zaposlitve, izkoriščanje, izplačevanje neupravičenih dodatkov, to so ključni očitki vodstvu Biotehniške fakultete. Plaz obtožb se je vsul po včerajšnjem članku in izpovedi nekdanjega zaposlenega o mobingu in izkoriščanju na fakulteti. Dekan prof. dr. Emil Erjavec: "Sem globoko pretresen, ker kolegi in kolegice niso izkoristili drugih možnost in si za način obveščanja izbrali komunikacijo prek medijev."
Mobing na Biotehniški fakulteti, apetiti po dodatnem raziskovalnem denarju na medicini
22. 10. 2019 04.21
Razkritja Dejstev, kako si izbrani profesorji in njihovi ljudje delijo dodatke in avtorske honorarje, kako najdejo načine za zaslužek, preko podjetij, s. p.-jev, zavodov in inštitutov, kako izkoriščajo študente, asistente ..., so spodbudila številne, da so se obrnili na uredništvo z novimi zgodbami. Nekaj jih objavljamo že danes.
Kako študenti, mladi raziskovalci, asistenti za profesorje delajo brezplačno ali za mizerno plačo?
21. 10. 2019 04.14
Študent in prekarni delavec v profesorjevem biroju, asistent in profesorjev predavatelj, ko ta ne utegne, ker se ukvarja s "svojo tržno dejavnostjo", primera, kako je videti izkoriščanje študentov in mladih zaposlenih na fakultetah. Brezplačno ali mizerno plačilo. Pa to ni zgolj slučaj, so nam potrjevali številni mladi, ki spet, v strahu pred starejšimi profesorji, ne upajo govoriti javno, bojijo se "zaprtih vrat".
Na čigave račune se je prelilo še 10,5 milijona evrov iz (monopolne) tržne dejavnosti?
16. 10. 2019 05.00
Tržna dejavnost fakultet ljubljanske univerze - trg ali monopol? Poligon za zajetne zaslužke brez nadzora. Konflikt interesov, konkurenca, nejasnosti, ali je delo opravljeno zunaj rednega delovnega časa, so le trije ključni očitki notranje revizije leta 2016, ki sta ji sledili še dve naknadni. Objavljamo podatke o nakazilih prav za revidirano obdobje od leta 2016 do 2018, 52 izbranih je prejelo več kot 30 tisoč evrov.
Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi
15. 10. 2019 09.23
36.000 študentov, 6000 zaposlenih, od tega 2700 asistentov in visokošolskih učiteljev na eni strani, na drugi pa elitnih 15 z izplačili nad 100.000 evrov, ali 210 tistih, ki so prejeli več kot 30.000 evrov na 26 fakultetah Univerze v Ljubljani. Po treh mesecih zahtev, dopolnitev, odgovorov, groženj, pritiskov, sestankov, klicev, objavljamo podrobno analizirane podatke, kdo služi, na čigav račun, ob redni plači za šest pedagoških ur tedensko, kdo je torej v dobro plačani profesorski eliti? Zgodba, ki smo jo simbolno poimenovali "Profesorji na dodatkih".
Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi
15. 10. 2019 05.00
36.000 študentov, 6000 zaposlenih, od tega 2700 asistentov in visokošolskih učiteljev na eni strani, na drugi pa elitnih 15 z izplačili nad 100.000 evrov, ali 210 tistih, ki so prejeli več kot 30.000 evrov na 26 fakultetah Univerze v Ljubljani. Po treh mesecih zahtev, dopolnitev, odgovorov, groženj, pritiskov, sestankov, klicev, objavljamo podrobno analizirane podatke, kdo služi, na čigav račun, ob redni plači za šest pedagoških ur tedensko, kdo je torej v dobro plačani profesorski eliti? Zgodba, ki smo jo simbolno poimenovali "Profesorji na dodatkih".
Pikalo: "Akademsko mandarinstvo, da dobijo samo nekateri, vsi ostali pa komaj spravijo skupaj za plačo, je čudno"
15. 10. 2019 05.00
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki sicer tudi sam prihaja iz akademskih krogov s Fakultete za družbene vede, je nad podatki, ki smo jih razkrili v Dejstvih, presenečen, ker so na univerzi nekateri, ki nimajo niti polne obremenitve, na drugi strani pa očitno takšni, ki jo imajo. Kljub temu pa pravi, da je treba pogledati, kaj je nekdo za ta denar naredil.