AvtorAlenka
Od mask do pravic istospolnih
26. 09. 2020 07.03
V torkovi oddaji bomo objavili poročilo o ozadju največje kolesarske dirke. Skrite, zanimive podrobnosti o denarju, ki ga prinese tudi krajem, skozi katere poteka. O prijateljstvih in posebnih zavezništvih, ki se tkejo med udeleženci na vseh ravneh. O tekmovalcih, trenerjih, številnih pomočnikih in nepogrešljivih akterjih, za katere sicer nikoli ne slišimo.
V skrajnem primeru 171 intenzivnih postelj in 394 ventilatorjev za covid bolnike v 13 bolnišnicah
22. 09. 2020 06.00
V zadnjem tednu se je število hospitaliziranih covid bolnikov podvojilo, včeraj jih je bilo že 70, na intenzivni terapiji 15. Stroka se boji navala velikega števila bolnikov hkrati. Kdo jih bo zdravil, kje, koliko intenzivnih postelj in ventilatorjev imamo na voljo? Naredili smo analizo 13 bolnišnic in ugotovili, da bi lahko s skrajnimi napori, večina manjših zgolj ob odpovedi rednega programa in s tem neizogibnega daljšanja čakalnih dob, zagotovili 171 intenzivnih postelj. Kakovostnih ventilatorjev je celo dvakrat več - 394, kot so bolnišnice sposobne zagotoviti prostora in zdravniško-sestrskih ekip. Zgovoren podatek je, da v intenzivni terapiji UKC Ljubljana za 10 bolnikov na dan potrebujejo kar 61 zdravnikov in sester.
Zaradi kadrovske krize za zdaj 55 intenzivnih postelj, pritisk covid bolnikov narašča, odprli še tri bolnišnice
21. 09. 2020 06.00
V štirih covid bolnišnicah – UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik in SB Celje – je bilo v prvem valu na voljo skupaj 95 postelj intenzivne terapije, a profesor Marko Noč opozarja, to je zdaj številka na papirju. Zaradi skrb vzbujajočega pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov je na voljo le 44 postelj intenzivne terapije v covid bolnišnicah in dodatnih 15 v še treh bolnišnicah, Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica, ki so jih odprli v soboto zaradi hitrega naraščanja obolelih okuženih. UKC Ljubljana bo znotraj ustanove prerazporedil 73 sester, koliko jih bodo preostale bolnišnice, še ni jasno. Vseh intenzivnih postelj v 13 bolnišnicah, če bi opustili vse programe, je sicer 257, ventilatorjev pa dvakrat več.
KOMENTAR: Ste že preizkusili fantastično novo shujševalno dieto?
20. 09. 2020 07.13
Ob tem, ko oddaja Preverjeno stopa v dvajseto leto, kolegi, pa tudi ostali, pogosto sprašujejo, kaj so najbolj gledane teme. Veliko je bilo tega in zelo različnega, ampak skoraj po pravilu je ena tema, ki nikoli ne zgreši. Gre za vedno nove in različne revolucionarne, zdrave, manj zdrave, zvezdniške in tako naprej shujševalne diete.
KOMENTAR: Zakaj nisem feministka
12. 09. 2020 08.08
Pred nekaj leti so v Srbiji delali anketo, koga bi ljudje imeli najraje za soseda v bloku in koga bi se najbolj otepali. Nabor je bil širok, ljudje so se lahko odločali med Hrvatom, Albancem, Romom, anarhistom, okuženim s HIV, homoseksualcem, feministko, lezbijko, muslimanom, narkomanom in tako naprej. Kar me je presenetilo takrat, danes pa me ne bi več, da se je zelo visoko med najmanj zaželene uvrstila feministka.
Za preiskovanje Snežiča ustanovljena Specializirana preiskovalna skupina strokovnjakov štirih institucij
11. 09. 2020 05.11
Dvakratnega doktorja prava Roka Snežiča v Bosni in Hercegovini obravnavajo tako na tožilstvu in sodišču kot v dveh agencijah, v Sloveniji pa v več postopkih na tožilstvu in NPU, posebej zanj naj bi ustanovili Specializirano preiskovalno skupino s strokovnjaki štirih institucij, ob tožilstvu in NPU še Furs in Urad za preprečevanje pranja denarja. Ali ga preiskujejo zaradi suma 2,4 milijona evrov utaje davkov v BiH, ne izdajo, bosanska agencija SIPA ga ni ovadila, je pa z njim povezane ljudi. Da bi ga preiskoval kdorkoli v Bosni, Snežič zanika, ne zanika pa dolga do Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki od Snežiča skupaj terja pol milijona evrov iz dveh pravnomočnih sodb.
Slovenija prek bosanskih organov išče Snežičevo premoženje za izterjavo 142 tisočakov dolga
10. 09. 2020 05.01
Rok Snežič, dvojni doktor prava in davčni svetovalec predsednika vlade, državi že pet let dolguje tudi 142 tisoč evrov, ki jih je pridobil s kaznivima dejanjema zatajitve finančnih obveznosti in goljufij po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker v Sloveniji nima lastniškega premoženja, kot razkrivamo iz dokumentov, na sodišču poskušajo prek organov Bosne in Hercegovine najti Snežičevo premoženje in izterjati dolg. Na sodišču v BiH tako še vedno preverjajo, ali ima Snežič kaj premoženja, kar pa sam zanika in poudarja, da dolga ne bo plačal, ker ni dolžan nič.Medtem pa vlada na ključne položaje v državi, kjer je Snežič v postopkih, nastavlja ljudi iz kroga SDS.
'Fiktivni izbor izvajalcev? Čelan kljub trditvam TGZS ni bil nikoli protikandidat Pivčeve'
07. 09. 2020 05.04
"Klicali naj bi ga na stacionarno telefonsko številko, preko katere ne more komunicirati v času, ko je bil na dopustu na Hrvaškem, zato so navedbe netočne." Tako je nekdanji ptujski župan in direktor Bistre Ptuj Štefan Čelan z dokazilom gospodarskemu ministrstvu na laž postavil turistično zbornico in posredno nakazal, kako so v resnici izbirali zunanje strokovnjake za domnevno koruptiven projekt SRIPT. Trdi, da ni bil protikandidat Pivčeve za zunanjega svetovalca, ali drugače povedano, Pivčeva ni bila boljša izbira od Čelana, kot kaže, je bila prva in edina izbira prijateljice Pergerjeve. Ob nezakonitih zaslužkih, gospodarsko ministrstvo sumi še na fiktiven izbor izvajalcev. Pivčeva po naših informacijah ni dokazala avtorskega dela, za katerega je računala 200 evrov na uro.
KOMENTAR: Najboljši politik vseh časov je ...
05. 09. 2020 09.00
Takšna lestvica, v najboljšem primeru arbitrarna in poljubna, bi verjetno bolj malo zanimala Nusruma Balića, delavca iz Bosne, ki v Sloveniji dela na gradbiščih, prekriva strehe in podobno. Opazili smo ga, ker je nekdo, verjetno njegova žena, na spletu objavila posnetke njegovega obiska doma. Družino je videl prvič po nekaj mesecih. Desetletna hči in starejši sin nista vedela, da prihaja, bilo je presenečenje. Ki je uspelo. Posebej hčerka, desetletna punčka, je od veselja jokala in se ga oklepala.
160 tisočakov naj bi nezakonito zaslužili trije, tudi Pivčeva
04. 09. 2020 05.45
Ministrstvo za gospodarstvo je po naših neuradnih informacijah v končnem poročilu o aferi SRIPT potrdilo, da vsa avtorska dela niso bila opravljena. Tudi tista od kmetijske ministrice in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec ne. Neuradno je v tej aferi nastalo za kar 160 tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi, pravijo naši viri na ministrstvu. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Pivčeva nezakonito zaslužila dvakratnik javno objavljenega zneska. Pivčeva se ni odzvala na naš klic in sporočilo. Po naših informacijah pa naj bi se že v prihodnjem tednu na tožilstvu pogovarjali o nadaljnjih korakih v aferi SRIPT.
Koronavirus: zablode in nova spoznanja
29. 08. 2020 10.13
Oddaja Preverjeno se po nekajmesečnem mirovanju zaradi izbruha koronavirusa vrača v torek, 1. septembra. V celoti bo govorila o različnih vidikih, zgodbah in obrazih stvarnosti, ki jo je preoblikovala globalna pandemija.
KOMENTAR: 'Pozabimo na zvezde in križe, ključno je, da vemo, kam gre naš denar'
12. 07. 2020 11.49
Italijanski pisatelj Giovannino Guareschi v svojih kratkih zgodbah pripoveduje o življenju v povojni Italiji, dogaja se v vasi, nekje v zasanjani Padski nižini, glavna lika sta mogočni župnik Don Camillo in enako mogočni komunistični župan Peppone. Mogočna po vplivu in mogočna tudi po postavah. Večino časa v sporih in na nasprotnih bregovih, vendar pa ju povezuje vsaj ena skupna stvar, oba sta bila med drugo svetovno vojno italijanska partizana, skupaj sta se borila proti domačim fašistom in nemškim vojakom.
KOMENTAR: Bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo uvedla UTD?
25. 06. 2020 08.25
Predstavljajmo si, da bi vsak prebivalec Slovenije vsak mesec dobil še dodatnih 300 evrov. Ne glede na to, koliko zasluži, torej ali je direktor farmacevtskega podjetja ali začasno zaposleni s 700 evri na mesec. Dobili bi tudi otroci in upokojenci, vsi prebivalci torej. To bi bila najbolj čista oblika univerzalnega temeljnega dohodka, o katerem povsod po svetu govorijo vedno več, vsaj o njegovih različnih izpeljavah.
Zakaj vsi starostniki ne živijo dostojne starosti?
23. 06. 2020 06.00
90 tisoč starostnikov živi pod pragom revščine, ki znaša 703 evre na mesec. Zanje so domovi in pomoč na domu predragi. Ne poznajo pravic, ugodnosti – denimo varstvenega dodatka, ne le, da imajo premalo znanja za izpolnjevanje prezahtevnih obrazcev, zanje so nedostopni, saj so večinoma na spletu. Prevečkrat so pozabljeni od družbe, sosedov. Njihovo dostojanstvo, preživetje rešujejo humanitarne organizacije. Najbolj dejaven je Humanitarček in njihov družbeno kritičen projekt Vida, v okviru katerega opozarjajo na stisko starostnikov in jim nudijo pomoč.
KOMENTAR: Tudi mi smo za nekoga črnci
23. 06. 2020 06.05
V ZDA, kjer je umor temnopoltega Georgea Floyda sprožil do zdaj ene izmed največjih in najdlje trajajočih protestov, se na ravni širše družbe dogaja marsikaj zanimivega. Med drugim so že nekaj časa na prvih šestih mestih najbolje prodajanih knjig na Amazonu dela, ki pojasnjujejo vzroke in različne plasti in oblike rasizma. HBO je umaknil enega izmed najboljših filmov vseh časov, V vrtincu, zaradi njegovih odkrito rasističnih podtonov. Padajo spomeniki zagovornikom suženjstva.
Družba, politika se mora odločiti, koliko je vredno človeško življenje
19. 06. 2020 06.00
Koliko je vredno človeško življenje starejših, se sprašuje eden najvidnejših strokovnjakov za področje demence, starizma, zdravnik nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Starejših od 80 let je že 115 tisoč Slovencev, čez 30 let jih bo vsaj dvakrat več. Dvakrat več bo tudi dementnih, že danes jih je blizu 50 tisoč. Prepuščeni so samim sebi, sistem pomoči starejših ne deluje, posebne geriatrične bolnišnice nimamo, geriatrični oddelki so izjema. Bo konec otroškega preigravanja politikov, ki jo vodi misel na volitve, ne pa jasno začrtana vizija življenja našega naroda?
Boj za demografski sklad – kdo bo upravljal z državnimi milijoni, SDS ali DeSUS?
18. 06. 2020 06.00
Demografski sklad, pred zlomom pokojninskega sistema bi obvaroval Slovenijo, naj bi politika po osmih letih preigravanj vendarle ustanovila. Medtem ko se v zakulisju bije boj za upravljanje z državnimi milijoni med SDS in Desus, pa naj bi konec junija dobili Urad za demografska vprašanja in novega ministra brez listnice, omenja se podpredsednik Desusa Anton Balažek. Bodo kompromisni obrisi demografskega sklada znani po današnjem delovnem kosilu prvakov koalicijskih strank? Časa ni več, denarja za pokojnine bo sicer zmanjkalo, saj se je Slovenija znašla v demografski zimi, v povprečju se rodi le 1,6 otroka na žensko.
Imamo 'epidemijo zlomljenih kolkov', nimamo pa dovolj pomoči na domu in negovalnih bolnišnic
17. 06. 2020 06.00
Starejših od 80 let je 5,5 odstotka ali 115 tisoč Slovencev. Dve tretjini od vseh starostnikov v domovih zajemata starejše od 80 let, to je več kot 12 tisoč starostnikov. 12 tisoč jih prejema tudi oskrbo na domu, a vsi niso stari 80 let. Kdo skrbi za preostalih 90 tisoč? So vsi vitalni, nepotrebni pomoči? Država podatkov nima, ugotavlja Računsko sodišče. Pilotnim projektom dolgotrajne oskrbe, ki žanjejo uspehe, že zmanjkuje denarja. Negovalnih bolnišnic oziroma oddelkov je odločno premalo, nujna sta rehabilitacijska centra po poškodbah, saj smo priča 'epidemiji zlomljenih kolkov'.
Oskrbovana stanovanja - privilegij bogatih?
16. 06. 2020 12.46
V Sloveniji imamo skoraj 1000 oskrbovanih stanovanj, dve tretjini najemniških, tretjino lastniških. Vanje se selijo starejši, ki se želijo znebiti bremena velikih hiš in želijo imeti na voljo storitve, da lahko še vedno živijo kakovostno in razmeroma samostojno. Koliko jih je pripravljenih prodati svoje stanovanje, hišo? So oskrbovana stanovanja privilegij bogatih? Ali najemniška stanejo celo manj od domov?
Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo čaka 12.300 starostnikov
16. 06. 2020 06.00
Domovi za starejše pokajo po šivih, na dom čaka 12.300 Slovencev, takoj bi ga potrebovalo od 1200 do 1500 starostnikov. Novega doma država ni zgradila že 15 let, še vedno ni znana usoda napol zgrajenih domov v Vrtojbi in Osilnici. Tako država stavi na koncesionarje, še ta mesec bodo razpisali nove koncesije za 1100 mest, ki pa so zaradi nadstandardnih zgradb četrtino dražji od javnih domov. Ključni problemi, ki jih politika do epidemije ni slišala – kadrovska in prostorska podhranjenost v domovih in prenizke plače.
7 vladam, 6 ministrom za delo in 13 za zdravje dolgotrajne oskrbe ni uspelo urediti
15. 06. 2020 13.00
Bo zakon o dolgotrajni oskrbi po 18 letih preigravanj uspelo sprejeti osmi vladi, tretji Janševi? Politika je spisala šest predlogov zakonov, kot prioriteto to vestno pisala v koalicijske pogodbe, v praksi pa to ni bila nikoli osrednja politična točka. Vselej se je zataknilo pri denarju, ki ga je bilo po drugi strani za analize, strategije vedno dovolj. Bi prelaganje pristojnosti med ministrstvoma za zdravje in delo k cilju pripeljalo samostojno ministrstvo za starejše?
Starejši na stranskem tiru politike že vsaj 18 let, bo po covidu drugače?
15. 06. 2020 06.00
Epidemija covida-19 je dokončno razgalila posledice odločevalcev, ki so sistemsko urejanje hitro starajoče družbe dajali na stranski tir. So kriki starostnikov, zaposlenih, prostovoljcev, strokovnjakov, Računskega sodišča dovolj glasni, da bodo vladajoči po dveh desetletjih le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi? Vlade so v koalicijske pogodbe vestno zapisovale skrb za starejše, pisale osnutke zakonov, jih celo poslale v javno obravnavo, a ga v 18 letih sedem vlad, šest ministrov za delo in 13 za zdravje ni zmoglo sprejeti, medtem pa 89 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine, več kot 12 tisoč starostnikov čaka na dom, ki novega taisti politiki niso uspeli zgraditi že 15 let.
Če so vaše pravice razbite in oplenjene vsak dan, lahko plenite tudi vi?
07. 06. 2020 07.00
Pred leti sem na povabilo ameriške vlade mesec dni preživela v Združenih državah Amerike. Bili smo res pisana skupina novinarjev in urednikov z vsega sveta. Namen je bil, da bi od blizu spoznali delovanje ameriških medijev, pa tudi ameriški način življenja. V programu je bil verjetno zato tudi obisk majhnega mesteca v srcu ZDA, v zvezni državi Missouri. Prav veliko tam nismo imeli početi, župan mesta pa je priredil uradno slovesnost, kjer smo vsi prejeli plakete častnih občanov mesta.
Maske: kaj smo se naučili in kako naprej?
23. 05. 2020 07.00
V času epidemije je imela Slovenija velike težave z maskami – od pomanjkanja do afer, od stisk do kaosa, ki je zdaj pod drobnogledom računskega sodišča. Kaj smo se v prvem valu epidemije covid-19 naučili o dobavi mask? Kakšno je trenutno stanje? Kako so to reševali ponekod v tujini? Predvsem pa – zdaj je čas, da se iz lekcij prejšnjih tednov kaj naučimo in da se pripravimo, da tudi ob morebitnem drugem valu ne bomo gledali enakih zapletov.
Kaj počnejo milijonarji in milijarderji med pandemijo?
16. 05. 2020 07.00
Ne tako daleč od nas, v Nemčiji, je eden izmed največjih podzemnih bunkerjev na svetu. V kraju Rothenstein, kjer je nekoč, v času hladne vojne imela skladišča sovjetska vojska. Bunker, imenuje se Evropa A, je zgrajen tako, da lahko v njem preživiš potres, poplavo in celo jedrski napad.
Država bi pri poslu z Acronom prihranila 16,6 milijona, če bi maske kupila neposredno pri proizvajalcu
13. 05. 2020 06.00
Acron je ena maska FFP2 stala skupaj s prevozom in carino največ 1,6 evra, državi pa jih prodaja za 100 oziroma 143 odstotkov več. Če bi država maske kupovala neposredno pri proizvajalcu, bi prihranila 16,6 milijona evrov od 30-milijonskega posla z Acronom, ki mu je naročila maske za devet mesecev epidemije. Drugače povedano, država bi tako lahko kupila še dodatnih 10,3 milijona mask FFP2 po isti ceni kot Acron – 1,6 evra.
Izbrskali smo dokaze: Bureau Veritas je dvakrat potrdil lažno verodostojnost Acronovih certifikatov
12. 05. 2020 06.00
“Certifikat je verodostojen” in “iskalnik potrjuje verodostojnost”, tako je zunanja kontrolna hiša Bureau Veritas, ki jo je najel Zavod za blagovne rezerve, označila dva Acronova certifikata, ki ju mi nismo našli v isti bazi kot Bureau Veritas, bodisi je lažnost potrdil kitajski laboratorij oziroma laboratorij sploh ni pristojen za certificiranje FFP2 mask. V Bureau Veritas prst usmerja tudi Zavod za blagovne rezerve, ki napoveduje pogajanja z Acronom za nižjo ceno in skrajšanje čakalnih rokov. Mi pa smo medtem iz Kitajske dobili že drugo potrditev o lažnem dokumentu.
Državni dobavitelj Acron skriva certifikate za maske, na Kitajskem opozorili, da je dokumentacija ponarejena
11. 05. 2020 06.00
Preverili smo dokumente. Za enega že vemo. "Ni bil izdan pri nas. Navedenega proizvajalca mask ne poznamo. Bodite previdni pri nakupu," so v enajstih urah odgovorili iz kitajskega laboratorija Huaxun, kjer smo preverjali, ali državi prodane maske res zagotavljajo varnost za uporabnike, kot trdi dobavitelj Acron. Acron certifikate skriva, odgovore na sume, ali so tudi drugi dokumenti lažni, še čakamo iz Kitajske. Tržni inšpektorat je v Acronu že uvedel inšpekcijski postopek.
Se je med pandemijo primerno smejati?
10. 05. 2020 07.00
Srbska pisateljica in publicistka Mirjana Bobić Mojsilović v svoji knjigi Dnevnik srbske gospodinje, izšla je leta 2000, med drugim opisuje življenje v nekdanji skupni državi. Tudi o tem, kako so takrat republiške televizije izmenjevale programe lastne produkcije. Srbi so tako ponujali svojo zabavno nadaljevanko Pozorište u kući, Hrvati so imeli Dudeka in Marico Hrdalo, a Slovenci … Nikad ništa smešno – nikoli nič smešnega.
Bodo junaki koronavirusa pozabljeni?
09. 05. 2020 07.00
Počasi se polegata osuplost in tudi hvaležnost, ki sta me zajeli približno mesec dni nazaj. Država me je namreč tokrat krepko in prijetno presenetila, nič običajnega govorjenja o zategovanju pasu, takoj nas je začela zasipavati z denarjem, skupaj kar z več milijardami. Res, da je bila večina pomoči na začetku namenjena reševanju gospodarstva, šele ko jih je na to spomnila ogorčena javnost, so vključili še samozaposlene in druge, ki so ostali povsem brez prihodkov. Kljub temu in sploh če pogledamo vlado in pa nekatere člane njenega strokovnega sveta, smo res lahko hvaležni.