AvtorREUTERS
Zmerni republikanci iščejo poti do političnega preživetja
20. 02. 1999 12.27
Skupina 150 republikancev je pozvala člane kongresa iz te stranke, naj končajo besedno >>partizansko vojno<< z demokrati. Nadaljevanje zaostrovanja in sovražnosti, po besedah zmernih republikancev, samo slabša ugled in podporo stranki po spodletelem poskusu odstavitve Clintona.
Larry Flint se spet izognil sojenju
19. 02. 1999 19.08
Sojenje proti kontroverznemu ameriškemu uredniku pornografske revije Hustler Larryju Flintu, ki bi se moralo začeti že 19. januarja in je bilo zaradi Flintove operacije prestavljeno na 5. april, bo sedaj moralo počakati do maja.
Sramežljiva Jelcin in Schroeder
19. 02. 1999 15.59
Nemški kancler Gerhard Schroeder, ki je znan po svojem sproščenem stilu v odnosu do medijev, je po srečanju z Borisom Jelcinom v Moskvi dejal, da si z ruskim predsednikom delita isto lastnost- odpor do medijev. Jelcin je to potrdil z izjavo, da je bil pred srečanjem z novim nemškim kanclerjem v Kremlju zelo nervozen. A najverjetneje glavni razlog za Jelcinovo tremo tiči v tem, da sta si z Gerhardom Schroederjem tujca, medtem ko sta si bila Jelcin in prejšnji nemški kancler Helmut Kohl zelo blizu.
Evropska delegacija prispela v Etiopijo
19. 02. 1999 15.24
Predstavniki trojke Evropske unije so danes z namenom poiskati mirno rešitev spora med Etiopijo in Eritrejo prispeli na mirovno misijo v Adis Abebo, so sporočili zahodni diplomatski viri.
Miloševič: Kosova ne damo niti za ceno bombardiranja
19. 02. 1999 14.44
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je danes zatrdil, da Beograd ne bo dal Kosova ''niti za ceno bombardiranja'' in da ne bo sprejel ''nikakršne tuje zasedbe'' na tem območju.
Ameriška letala napadla iraški radar
19. 02. 1999 14.11
Ameriški letali vrste F-16 sta danes iztrelili dva izstrelka na iraški radar, ki je bil usmerjen proti ameriškima letaloma nad območjem prepovedi preletov na severu Iraka, je povedal nek ameriški predstavnik.
Jutri izstrelitev verjetno zadnje posadke na Mir
19. 02. 1999 11.01
Rusija se pripravlja na izstrelitev še zadnje posadke na vesoljsko postajo Mir, posadko pa sestavljajo Rus Viktor Afanasejev, Francoz Jean-Pierre Haignere in Slovak Ivan Bela. V soboto, ko je izstrelitev predvidena, pa bodo obeležili tudi 13. obletnico izstrelitve prvega modula na postajo Mir. Ruski strokovnjaki za vesolje, ki so zaposleni na tem projektu, pa vneto iščejo sredstva za ohranitev projekta tudi po avgustu, ko se bo posadka vrnila na Zemljo.
Delegaciji na pogajanjih o Kosovu prejeli končni osnutek načrta
18. 02. 1999 19.51
Posredniki mednarodne skupnosti za Kosovo so delegacijama Srbov in kosovskih Albancev danes v Rambouilletu izročili osnutek mirovnega sporazuma o Kosovu v končni obliki, ki naj bi ga strani odobrili do sobote do 12. ure.
Še vedno nemiri zaradi Ocalanove aretacije
18. 02. 1999 17.34
Na severu Iraka, kjer so kurdska oporišča, so izbruhnili spopadi med uporniškimi Kurdi in turško vojsko. Turške oblasti so že včeraj na to območje napotile štiri tisoč vojakov. Turški premier Bullent Ecevit je zanikal povezanost te vojaške akcije z aretacijo kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana.
Nadaljevanje pogajanj o rešitvi kosovske krize
18. 02. 1999 17.17
V dvorcu Rambouillet se že dvanajsti dan nadaljujejo pogajanja o rešitvi kosovske krize. Beograd je včeraj spet poudaril, da se ne bo pogajal o razporeditvi mednarodnih sil na Kosovu.
Ocalan obtrožil Turčijo zaradi kršenja človekovih pravic
18. 02. 1999 14.57
Kurdski voditelj Abdulah Ocalan, se je pritožil Evropskemu sodišču za človekove pravice, češ da Turčija krši njegove pravice, predvsem pravice o svobodi in varnosti, pravico do pravičnega sojenja ter pravico do zaščite pred mučenjem, je v izjavi povedal predstavnik sodišča. Ocalan je tudi zaprosil sodišče k preventivnemu ukrepanju še pred uradnim sprejetjem njegove pritožbe, to pa v tem primeru lahko le poda neobvezno priporočilo. Turški premier Bulent Ecevit je zagotovil pravično sojenje za Ocalana, ki je obtožen izdaje in sokrivde za smrt več kot 29.000 ljudi v 14 let trajajočem delovanju Kurdske delavske stranke (PKK) za odcepitev od Turčije.
Santer in Schroeder na pogovorih v Moskvi
18. 02. 1999 12.45
Nemški kancler Gerhard Schroeder, ki ga spremlja velika gospodarska delegacija, je danes prispel na dvodnevni obisk v Moskvo na drugi krog pogovorov o načrtovanih investicijah Nemčije in spremembah v ruski ekonomiji. Sprejel ga je namestnik premiera Vladimir Bulgak. Schroeder so bo s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem na delovnem kosilu pridružil ruskemu predsedniku Jelcinu v Kremlju.
Nemiri po svetu zaradi Ocalanove aretacije
17. 02. 1999 17.01
Kurdski demonstranti so v znak protesta proti aretaciji kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana danes zasedli prostore Visokega komisariata ZN-a za begunce v Ženevi.
Denarna pomoč preusmerjena iz Bosne na Kosovo?
17. 02. 1999 13.15
Hans Koschnick, je kot zastopnik Nemčije povedal, da se lahko zgodi, da bo nekaj evropske pomoči, ki je namenjena v Bosno, preusmerjena kot pomoč za srbsko provinco Kosovo. >>Razvoj dogodkov v in okoli Kosova bo pripeljal do situacije, kjer bodo morali kar nekaj denarja, ki je bil namenjen Bosni, preusmeriti za obnovo Kosova<<, je Koschnick povedal na novinarski konferenci. Bolj podrobnih podatkov ni hotel dati, povdaril pa je, da je vse odvisno od izida mirovnih pogovorov v Franciji, ki naj bi zaznamovali prihodnost Kosova.
Izpustili novinarko Gao Yu
17. 02. 1999 12.46
Dve mednarodni skupini za pravice medijev sta danes z odobravanjem sprejeli izpustitev kitajske novinarke Gao Yu in izjavili, da mora Kitajska nujno izpustiti še ostalih 11 zaprtih novinarjev.
Kurdi protestirajo na grških predstavništvih
16. 02. 1999 17.13
Nekaj deset Kurdov je danes zasedlo del grške ambasade v Moskvi, vendar so se že po dveh urah predali policiji. Policija je zadržala približno 30 ljudi zaradi ogrožanja ozemlja druge države, v tem primeru Grčije. Kurdi, ki prebivajo v Moskvi, so protestirali proti grški diplomatski akciji, ki je vodjo PKK Ocalana zadržala ob odhodu z njihovega predstavništva v Nairobiju v Keniji.
Dini pozval Turčijo k pravičnem sojenju za Ocalana
16. 02. 1999 15.18
Italija je danes pozvala Turčijo k pravičnemu in poštenemu sojenju vodji Kurdske delavske stranke Abdulahu Ocalanu ter zaprosila, naj se, če je le možno, izognejo obsodbi na smrtno kazen. V izjavi italijanski zunanji minister Lamberto Dini tudi opominja, da bo sojenje, če bo potekalo v skladu s človekovimi pravicami, vplivalo na odnos Evropske unije do sprejetja Turčije kot bodoče članice.
Holokavst na drugačen način
16. 02. 1999 13.04
Berlinski filmski festival se letos ukvarja predvsem s holokavstom, vendar pa po besedah španskega režiserja Fernanda Truebe, ki se festivala udeležuje s komedijo ''Dekle tvojih sanj'', bi 50 let od Hitlerjeve vladavine moralo biti dovolj časa, da na to tematiko lahko gledamo že s kančkom patosa in humorja. O tem nam najbolje priča tudi film ''Življenje je lepo'' italijanskega režiserja Roberta Benignina, ki kljub humornemu žanru pri prikazu holokavsta, pri gledalcu pušča grenak priokus in solze.
Vroča kri Kurdov zaradi grške predaje Ocalana
16. 02. 1999 12.28
Predsednik kurdskega parlamenta v izgonu Yassar Kaya je na novinarski konferenci v Atenah sporočil, da so že pozvali kurdske protestnike, ki so zaradi domnevne grške izročitve vodje PKK Abdulaha Ocalana, začeli s protesti pred grškimi veleposlaništvi in grškimi konzulati v številnih evropskih mestih, naj takoj prenehajo s tem početjem. Isto zahtevo naj bi kmalu postavila tudi Ocalanova PKK.
Visoko posojilo Mehiki
15. 02. 1999 13.07
ZDA in Mehika sta sklenili sporazum, s katerim bodo ZDA Mehiki namenile 4 milijarde dolarjev bančnih posojil, katere bo lahko koristila mehiška vlada in tudi privatna podjetja za nakup ameriškega blaga. Ta in tudi drugi sporazumi naj bi bili oznanjeni kot zaključek pogovorov med ameriškim predsednikom Billom Clintonom in mehiškim predsednikom Ernestom Zedillo. Posojilo v vrednosti 4 milijarde dolarjev naj bi Mehika lahko izkoriščala v obdobju naslednjih dveh let.
Rusija zanika novico o vojaškem sodelovanju z Irakom
15. 02. 1999 12.31
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je zanikal trditve britanskega Sunday Telegrapha, da je Rusija podpisala skrivno pogodbo z Bagdadom glede izboljšanja kvalitete iraške protizračne obrambe, so sporočile ruske tiskovne agencije. Po trditvah Sunday Telegrapha naj bi Rusija z Irakom podpisala pogodbo o oboroževanju vredno več kot 162 milijonov dolarjev, s čimer naj bi kršili embargo o uvozu orožja, katerega podpirajo Združeni narodi. Kljub vsemu agencije niso jasno sporočile, ali naj bi Ivanov zanikal celotno poročilo, ali le >>veliko večino<< objavljenih podatkov.
Zatišje po impeacmentu
14. 02. 1999 12.41
Po končanem procesu Clintonovega impeachmenta se obe hiši ameriškega kongresa ter obe politični stranki po enotedenskem odmoru pripravljata na pričetek z delom na področju izobrazbe, socialne in zdravstvene varnosti in davčnih reform. V senatu skoraj vsak govori le o miru, harmoniji in zdravi politiki. Še vedno pa obstaja veliko stvari, ki lahko to dobro voljo v trenutku razblinijo - občutek članov Republikanske stranke, da se hoče Clinton maščevati, jeza članov demokratske stranke, če se bo izkopalo še več Clintonovih skrivnosti; ali pa preračunavanje obeh strani da njuni medsebojni kompromisi ne bodo vplivali na izide volitev leta 2000, ko se lahko politična struktura v ZDA močno spremeni.
Ali samostojnost Kosova vodi k razpadu Bosne?
13. 02. 1999 18.58
Če ne bo prišlo do diplomatske rešitve, ki bo Kosovo obdržala znotraj Srbije, se kaj lahko zgodi, da bo na različne etnične dele razpadla tudi Bosna, je v povedal posebni poročevalec ZN Jiri Dienstbier. >>Celotna reešitev problema v Bosni leta 1991 je bila osnovana na nespreminjanju meja. Če se ta princip ne obdržav v primeru Kosovo, potem bo ostala vprašljiva celotna bosanska rešitev. Če bo Kosovo pridobilo svojo neodvisnost, bo to po mojem mnenju vodilo neposredno do razpada Bosne in Hercegovine, saj te delitve nihče ne bo mogel preprečiti<<, je še dodal.
Hrvaška koalicija izvaja pritiske
11. 02. 1999 17.45
Hrvaška opozicija je opozorila, da v času, ko se Hrvaška pripravlja na volitve leta 2000, Hrvaška demokratska unija (HDZ) pospešeno izvaja totalitarne pritiske.
ZDA bodo podprle uporabo sile proti Beogradu
11. 02. 1999 15.16
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je danes izjavila, da so se Združene države Amerike odločile, da bodo podprle uporabo sile, če na mirovnih pogajanj o Kosovu v francoskem Rambouilletu ne bo prišlo do napredka.
Po navedbah iraških virov ena oseba ubita v sredinem letalskem napadu
11. 02. 1999 13.04
Po navedbah iraških virov je bila v sredinem letalskem napadu ena oseba ubita, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Cilji napadov so bili sistemi protizračne obrambe v dveh južnih pokrajinah. Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je potrdil napade na iraško proti zračno obrambo in zanikal iraške govorice o sestrelitvi ameriškega letala v torek. Dejal je, da je to del propagandne kampanje Bagdada.
Kanada bo zaščitila svoja jezera in reke pred nadaljnjim izčrpavanjem
11. 02. 1999 12.13
Kanadska vlada je napovedala strategijo, s katero bo krepko zmanjšala črpanje vode iz kanadskih jezer in rek. Kanadska voda je zelo kvalitetna in se zato dobro prodaja po v svetu, najbolj pa v ZDA in v Mehiki. Kanada ima na svojem ozemlju približno petino pitne vode v celotni svetovni zalogi. Kanadska vlada je svojo prvotno odločitev o popolni prepovedi izvoza vode zaradi možnih povratnih ukrepov sicer preklicala, vsekakor pa bodo izvoz precej zmanjšali.
Kralj Abdulah za okrepitev odnosov z Irakom
10. 02. 1999 12.28
Jordanski kralj Abdulah se je med ponedeljkovim srečanjem z iraško delegacijo na pogrebu njegovega očeta, ki jo je vodil iraški podpredsednik Taha Mohiedin Maruf, zavzel za nadaljevanje odnosov med državami in za njihovo nadaljno krepitev.
D'Alema na pogovorih s Primakovom
10. 02. 1999 12.03
Italijanski premier Massimo D'Alema se je med obiskom v Moskvi srečal s kolegom Jevgenijem Primakovom.
Senat o procesu sojenja Billu Clintonu
10. 02. 1999 11.46
Ameriški senat, ki je včeraj začel sklepno razpravo v procesu proti predsedniku Billu Clintonu, je zavrnil predlog, da bi razprava potekala javno. Predlog bi moralo podpreti 67 senatorjev, vendar jih je za to glasovalo le 59.