AvtorSaša Senica

Smrtonosni mikroskopski delci v zraku: zakaj so delci PM tako škodljivi?
28. 01. 2018 07.00
Onesnažen zrak je med najpomembnejšimi okoljski problemi, čeprav so se emisije številnih onesnaževal v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih precej zmanjšale. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Med najbolj nevarnimi so delci PM2,5 in PM10.

'Že na prvem treningu sem začutila, da bi mi lahko potapljanje spremenilo življenje'
27. 01. 2018 07.00
In res ji je. Alenka Artnik je v pičlih dveh sezonah globinskega potapljanja na vdih osvojila naslov svetovne prvakinje. A do tja je bila pot vseeno trnova, ko se je borila z lastnimi demoni. Teh se je končno osvobodila globoko pod morjem. Njena osebna letvica je postavljena pri 100 metrih, a želi še globlje in postaviti nov svetovni rekord.

Letos nas čakajo lunin mrk, SpaceXov Falcon Heavy, pristanek na Marsu …
01. 01. 2018 06.30
Leto, ki je za nami, je prineslo tudi nekatere navdihujoče zgodbe o raziskovanju vesolja, prebojih v medicini, za nekaj spektakularnih predstav je poskrbela tudi sama narava. Kaj pa s področja astronomskih dogodkov in tehnološkega napredka lahko pričakujemo letos?

V peskovniku nas težke kovine motijo, v ognjemetu pa ne? Ob eksploziji se v ozračje sprostijo delci stroncija, bakra, barija, svinca ...
29. 12. 2017 10.19
Veste, v kakšne kemijske elemente zrete, ko se, če se, navdušujete nad ognjemetom? Dejstvo je, da kar gre v nebo, slej kot prej pride na tla. No, še pred tem nekaj prav tako težkih kovin vdihnemo, ostalo pa dež spere v tla in vodo.

FOTO: Dogodki in osebe leta 2017, ki so zaznamovali svet
28. 12. 2017 07.27
Trenutek časa, ujet v objektiv kamere. Trenutek, ki bi ga najraje pozabili, trenutek, ki nam prikliče nasmeh na obraz, trenutek, ki nas bo preganjal še leta. Zbrali smo nekaj fotografij, ki prikazujejo dogodke, ki so zaznamovali leto 2017: mati narava nam je vrnila, kar ji dajemo, človek je bil še vedno človeku najhujši sovražnik, bilo pa je tudi nekaj zgodb, ki dajejo upanje … Bomo skupaj lahko spisali lepše leto 2018?

Žalostna usoda Arktike in njenega življenja: posledice bomo čutili vsi
17. 12. 2017 06.30
Nič ne kaže, da se stanje na Arktiki izboljšuje. Še naprej beležijo dvigovanje temperatur, zmanjšanje površine morskega ledu, taljenje grenlandskih ledenikov ... Posledice bodo tako lokalne kot globalne. Na udaru so severni medvedi, tjulnji, pa tudi tamkajšnji prebivalci. Zakaj pa bi morale spremembe na Arktiki še kako skrbeti tudi nas?

Znanje strokovnjakov na Institutu Jožef Štefan podaljšuje delovanje satelita v orbiti Marsa
13. 12. 2017 07.11
Pri delovanju starejših satelitov je optimalna poraba električne energije še kako pomembna, saj z leti baterije postajajo vse slabše. Tako se čas v orbiti Marsa izteka Esinemu satelitu Mars Express, da pa bi iz njega tudi v zadnjih letih izstisnili še največ, so na pomoč priskočili strokovnjaki z Instituta Jožef Štefan. Podobne modele na podlagi tehnologij strojnega učenja sicer lahko uporabijo tudi v medicini.

FOTO in VIDEO: Veliko odkritje: opazovali zlitje dveh nevtronskih zvezd in ob tem zaznali gravitacijske valove
16. 10. 2017 16.02
Znanstveniki pri ESO so razkrili, da so bili priča gravitacijskim valovom in vidnemu delu le-teh iz istega izvora - oboje so opazili ob trčenju dveh nevtronskih zvezd. Prej so gravitacijske valove zaznali le ob zlitju črnih lukenj. Ob združitvi zvezd so zaznali izbruh smrtonosnih žarkov gama, ob kilonovi pa se je v vesolje sprostilo več elementov - selen, rutenij, barij, platina, zlato ...

VOL17VE: Kako predsedniški kandidati gledajo na ključne okoljske izzive?
16. 10. 2017 07.00
Kakšen svet bomo pustili zanamcem? Kandidate na letošnjih predsedniških volitvah smo soočili z vprašanji o podnebnih spremembah, o onesnaževalki Termoelektrarni Šoštanj in o ambicioznosti izrabe obnovljivih virov energije, o (javnem) prometu in plastičnih vrečkah. Kakšne so njihove navade?

Spregledane rejne živali ali ko so si zakoni in uveljavljene prakse ter zagovorniki živali povsem v nasprotju
04. 10. 2017 06.25
Ob svetovnem dnevu živali še bolj glasno opozarjamo na pravice živih bitij na planetu, ki si ga prisvajamo ljudje. Opozarjamo na ustrezno oskrbo hišnih ljubljenčkov, zaščito divjih živali, ki jim grozi izumrtje. Ogromna skupina živali pa iz dneva v dan ostaja v senci. Zakoni in zagovorniki pravic živali so pri rejnih živalih povsem na različnih bregovih. Je rešitev v mesu, gojenem v laboratorijih?

Preprosta piskajoča krogla je pred 60 leti spremenila potek zgodovine
04. 10. 2017 06.30
4. oktobra 1957 je takratna Sovjetska zveza v Zemljino orbito poslala prvi umetni satelit Sputnik 1. Znameniti bip, bip, bip je v trenutku spremenil zgodovino. Takrat se je začela vesoljska doba in tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo, kjer so se še kako zavedali pomembnosti, da so prvi. Izstrelitev satelita je premešala tako politične, vojaške, tehnološke in znanstvene karte …

FOTO: Cassini razkrival Saturnove skrivnosti. Največja presenečenja so ga čakala pri Saturnovih lunah
14. 09. 2017 06.30
Po 20 letih se končuje ena najbolj plodnih vesoljskih misij Cassini - Huygens, katere tarča so bili Saturn in njegove lune. Misija je poskrbela za vzemirljive novice o jezerih in morjih metana in etana na Titanu, vodni pari na Enkeladu in pogojih, primernih za razvoj življenja. Sonda je razkrila vso lepoto šestkotnika na severnem polu in obročev, odkrila je nove lune in še veliko več …

FOTO in VIDEO: 40 let Voyagerjev: Bo kdaj kdo našel in prebral sporočila, ki ju nosita?
20. 08. 2017 06.30
Potnik se je 20. avgusta 1977 odpravil na vznemirljivo potovanje, 5. septembra mu je sledil njegov brat dvojček in dosegel, da je od Zemlje najbolj oddaljen predmet, ki ga je ustvarila človeška roka. V marsičem sta bila prva, v marsičem (za zdaj) tudi edina. K zvezdam sta ponesla zlati plošči, na katerih so človeške sledi. Za nami bodo morda zaradi njiju ostale, ko nas že dolgo ne bo več. To sta Voyager 1 in 2 …

Bo Ljubljanica za kopanje primerna prihodnje leto?
23. 07. 2017 06.50
V Parizu so po dolgih letih dočakali kopališče z naravno vodo na kanalu na severu mesta. Že leta tudi v Ljubljani poslušamo obljube, da se bomo lahko kopali v reki, ki se vije skozi našo prestolnico. Po pojasnilih mestne občine ureditve kopališča na Ljubljanici za zdaj ne načrtujejo, sicer pa pričakujejo, da se bomo lahko v Ljubljanici kopali prihodnje leto.

Reševanje slovenskih risov pred izumrtjem: iz Romunije in Slovaške prihaja 14 novih
12. 07. 2017 13.34
Rise smo na območju Slovenije in sosednjih držav na začetku 20. stoletja iztrebili. Nato smo v začetku 70. let prejšnjega stoletja priselili šest risov, a zaradi parjenja med sorodniki je populacija znova na robu izumrtja. Zato bodo v okviru projekta Life Lynx k nam in na Hrvaško pripeljali novih 14 risov. Bo to dovolj?

Kibernetičnih groženj, čeprav so realnost, se ne zavedamo
16. 06. 2017 13.46
Kibernetičnih napadi so realnost, a se jih premalo zavedamo oziroma vlagamo premalo v zaščito. Časa nam zmanjkuje, so bili jasni udeleženci na nacionalnem posvetu o kibernetski varnosti. Trenutno sta v pripravi dva zakona s tega področja, prav tako načrtujejo novo krovno agencijo.

FOTO: Tu se sklene krog: iz odpadkov pridobijo kompost ali gorivo
02. 05. 2017 06.30
Obiskali smo ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki, kjer predelujejo biološke odpadke in mešane komunalne odpadke. V center na leto priroma več kot 170.000 ton odpadkov, ki jih nato med drugim spremenijo v kompost, biometan, surovine za recikliranje ...

'V prvi vrsti gre pri zero waste za razmislek, kaj in kako kupujemo. Vsak lahko naredi prvi korak'
21. 04. 2017 06.30
Življenjski slog zero waste od nas terja tako nekaj časa kot truda, a le s to potjo si lahko zagotovimo, da se v prihodnosti ne bomo utapljali v smeteh. Seveda ne gre z danes na jutri, a že majhen korak lahko veliko pripomore k čistejšemu okolju.

FOTO: Ko z nekaj domišljije in znanja iz odpadkov nastane nekaj novega, lepšega ...
19. 04. 2017 06.30
''Večini se zdi vse okoli nas samoumevno in ne razmišljajo o tem, da je vse, kar vidimo in primemo v roke, tudi oblikovano, čeprav žal, ne vedno dobro,'' poudari oblikovalka in profesorica Barbara Prinčič, ki opozarja na pomembnost oblikovanja s trajnostno konotacijo. Da torej oblikovalec razmišlja širše - vse od surovin, embalaže, transporta do tega, kaj bo z izdelkom, ko bo postal odpadek.

Smo pripravljeni na vse več in vse bolj intenzivne vročinske valove?
31. 03. 2017 12.44
Vse več je vročinskih valov, ki lahko zelo vplivajo na zdravje ljudi. Posebej so občutljivi starejši in bolni ljudje. A vročina vpliva tudi na storilnost zdravih ljudi. Veliko vlogo pri opozarjanju na vročinske valove ima Arso, kjer odločitev o izdaji opozorila vedno sprejme skupina ljudi.

VIDEO: Roboti spečejo palačinko, zložijo perilo, lotijo pa se tudi ločevanja odpadkov
28. 03. 2017 16.03
Študenti na Fakulteti za elektrotehniko so se znova lotili razvijanja aplikacij za robote, ki jih predstavljajo na Dnevih industrijske robotike. Tako je mogoče videti robote, ki delajo v lekarnah, rezkajo obeske, se igrajo štiri v vrsto, pa ločujejo odpadke, zlagajo majico in tudi spečejo palačinko.

Vsa energija pri nas iz obnovljivih virov? 'Ne bo možno.' Do leta 2050 bi lahko dosegli okoli 50 odstotkov
28. 03. 2017 06.30
Na ministrstvu za infrastrukturo so jasni, da ''100 odstotkov obnovljivih virov energije verjetno ne bo možno doseči, ker nimamo toliko potenciala, ne hidro ne vetrnega. Do leta 2030 lahko pričakujemo 27 odstotkov OVE.

Mesta spreminjajo živali: nekatere postajajo iznajdljivejše in uspešnejše, druge množično poginjajo
25. 03. 2017 06.30
Globalno gledano več kot 50 odstotkov populacije živi v urbanih središčih. A mesta še zdaleč niso le življenjski prostor ljudi. Delimo si ga z živalmi, ki se spreminjajo. Če nekatere vrste postajajo uspešne, so mesta oziroma mestne luči za veliko vrst smrtna obsodba. In kako poteka sobivanje živali in ljudi pri nas?

'Navajanje velikih znanstvenih raziskav nima učinka, saj verjamejo ljudem, ki jim zaupajo'
23. 03. 2017 16.26
Lažne novice seveda niso izum modernega časa, ampak so znane že iz zgodovine, saj je vedno nekdo manipuliral s podatki in dejstvi. Kakšno vlogo ima pri tem znanost, ki išče resnico? Še verjamemo znanosti in znanstvenikom?

'Ko se konflikt začne, postanejo vodni viri ali cilj napadov ali postane voda orožje v vojskovanju'
22. 03. 2017 17.25
Brez vode ni življenja. ''Ljudje, ki nimajo vode, avtomatično nimajo hrane, nato odidejo. Karta klimatskih beguncev zelo dobro kaže, kje so ključne točke in zdi se, da svetovna politika popolnoma mirno gleda naše izsledke, vsakemu novemu valu beguncev se pa čudijo,'' je na okrogli mizi o pomenu vode za mir in varnost opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Podnebne spremembe vidne tudi pri nas: več je vročinskih valov, več suš, poplav ...
16. 03. 2017 06.30
Menite, da se v Sloveniji podnebne spremembe še ne kažejo? Pomislite še enkrat. V zadnjih letih se nakazuje trend, da poleti vsaj na določenem območju opažamo suše, pozimi poplave. Več je t. i. tropskih noči, podaljšala se je rastna doba, kar je sicer dobra novica, a hkrati tudi slaba.

GRAFI in ANIMACIJE: Tako se kopiči CO2, raste temperatura, se tali led ...
09. 03. 2017 06.30
Posledice globalnega segrevanja in podnebnih sprememb so ponekod jasno vidne. A da ponazorimo, kako se spreminjajo emisije, kako raste temperatura, kako se talijo ledeniki, se velikokrat zatečemo tudi k grafom in animacijam, ki so zgovorni sami po sebi.

Se vlada zaveda prednosti obnovljivih virov energije? Zakaj vztrajno išče način subvencioniranja TEŠ?
07. 03. 2017 13.02
Veliko prahu sta minule dni dvignila novela energetskega zakona in iskanje načina subvencioniranja Termoelektrarne Šoštanj. Nevladne organizacije od vlade zahtevajo, da s fosilnih goriv preusmeri pozornost v obnovljive vire energije. ''V Sloveniji od 2013 ni bilo postavljene niti ene nove vetrnice, sončnih elektrarn pa je bilo postavljenih zanemarljivo malo,'' so opozorili.

Intervju z Lučko Kajfež Bogataj: Zelo kompleksen je zdravstveni vidik podnebnih sprememb. Če je bolj toplo, je več žuželk in več bolezni
06. 03. 2017 06.30
Podnebne spremembe s seboj nosijo veliko izzivov, a tudi priložnost, da spremenimo sebe in ekonomski model, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Dodaja, da še nismo prepozni z ukrepi, a čas se nam izteka. Opozorila je na zdravstvene posledice podnebnih sprememb in na podnebne begunce.

FOTO in VIDEO: Plastike v morju že skoraj toliko kot rib: zaradi naših odpadkov poginjajo ptice, želve, kiti ...
02. 03. 2017 06.30
Če se vam zdi, da so plastika in smeti sredi oceanov nek oddaljen problem, pomislite še enkrat. Vse se vrača, vse se plača, pravi slovenski pregovor in to še kako velja za plastiko, ki jo odvržemo. Živali jo pojedo, mi pojemo njih. Po drugi strani pa veliko živali umira v strašnih mukah - zaradi zastrupitev, zadušitev, prebodenih želodcev, lakote kljub občutku sitosti ...