. slovesnost
Začetek bližnjevzhodnega vrha
01. 11. 1999 12.49
V norveški prestolnici se je danes začel dvodnevni bližnjevzhodni vrh, na katerem bodo udeleženci začeli vprašanja mirovnega procesa.
Žrtvam vojnega nasilja v spomin
31. 10. 1999 08.57
Pred dnevom mrtvih sta ljubljanski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in ljubljanska mestna občina v spominskem parku pred spomenikom žrtev okupatorja 1941-1945 na Žalah pripravili že tradicionalno osrednjo ljubljansko spominsko slovesnost, s katero so včeraj ob navzočnosti častne enote Slovenske vojske počastili spomin na žrtve vojnega nasilja, padle borce, talce in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih
29. 10. 1999 11.24
Ob dnevu mrtvih bodo na grobovih in grobiščih v domovini in v zamejstvu številne spominske slovesnosti, ki jih pripravljajo ali soorganizirajo lokalne ali krajevne skupnosti, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Zveza borcev (ZB) in udeležencev NOB Slovenije.
Se Barkley dokončno poslavlja?
25. 10. 1999 14.06
Ameriški košarkarski zvezdnik Charles Barkley naj bi po koncu prihajajoče sezone v ligi NBA dokončno obesil košarkaške copate na klin.
Spominske slovesnosti ob dnevu spomina mrtve
24. 10. 1999 18.55
Mestna občina Ljubljana in Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana z območnimi in krajevnimi organizacijami ob dnevu spomina na mrtve pripravljata več žalnih slovesnosti, katerih skupna osrednja misel je počastitev spomina na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Slovesnosti ob Prešernovih jubilejih
21. 10. 1999 07.44
Kranjska občinska uprava bo k pripravi slovesnosti ob Prešernovih jubilejih povabila vse, ki v občini ustvarjajo na področju kulture, je sklenila komisija sveta mestne občine Kranj za pripravo slovesnosti, prireditelje osrednje državne proslave, ki naj bi bila v Ljubljani, pa je javno pozvala, naj vanjo vključijo tudi priznane umetnike iz Kranja. Na podlagi predlogov domačih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev bodo v Kranju pripravili izbor prireditev, ki bodo potekale prek celega leta, prikažejo pa naj ''vse bogastvo kulture Kranja kot Prešernovega masta,'' je sklenila komisija, ki jo vodi Branko Grims. Seznanila se je tudi s pripravami na osrednjo državno slovesnost, ki bo predvidoma potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Instalacija Tanje Pak na Ljubljanskem gradu
14. 10. 1999 16.28
Trenutno najbolj uveljavljena slovenska umetnica v steklu Tanja Pak je na ljubljanskem gradu postavila instalacijo in jo poimenovala Fluid. Pritegnila je še druge ustvarjalce in tako je glasbeno kuliso prispeval Vojko Sfiligoj, osvetlitev podjetje Arcadia, pri izdelavi steklenih elementov ji je pomagala steklarska šola v Rogaški Slatini, kovinske konstrukcije pa sta izdelala podjetje Nemfel in Vilko Korbar. Fluid bo danes ob 20. uri odprla ljubljanska županja Vika Potočnik, glasbeno pa bosta slovesnost obogatila pevka Mia Žnidarič in Steve Klink Trio.
Eurimages na milanskem sejmu MIFED
12. 10. 1999 20.01
Evropski sklad za podporo koprodukcij, distribucije in predvajanja igranih in dokumentarnih filmov Eurimages bo na milanskem sejmu MIFAD od 17. do 22. oktobra predstavil svoje dejavnosti. Kot je sporočil sklad, bo v ponedeljek, 18. oktobra, pripravil pogovor o mednarodni promociji evropskega filma. Eurimages finančno podpira tudi slovesnost ob podelitvi nagrad MIFED, ki bo potekla prav tako prihodnji ponedeljek. Na tem mednarodnem sejmu za promocijo evropskega filma se bodo zbrali strokovnjaki z audiovizualnega in filmskega področja, predvajali pa bodo tudi številne filme, ki so bili posneti ob podpori sklada.
Nemška enotnost še ni uresničena
03. 10. 1999 20.02
Nemci se danes spominjajo dneva, ko je leta 1990 s priključitvijo takratne Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji zaživela sedanja združena Nemčija. Vodilni nemški politiki so danes zahtevali nadaljnja prizadevanja za skupno rast obeh delov države. Nemški kancler Gerhard Schroeder je ob današnji slovesnosti v Wiesbadnu dejal, da notranja enotnost še zdaleč ni uresničena.
Na Teharjah obeležili spomin na žrtve
03. 10. 1999 19.01
Na Teharjah pri Celju so pripravili slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču. Versko slovesnost s kulturnim programom sta pripravila Nova slovenska zaveza in župnijski urad Teharje, mašo pa je daroval mariborski pomožni škof Jožef Smej, je poročal Radio Slovenija.
Anna Oxa se je poročila
27. 09. 1999 07.09
Znana italijanska pop zvezdnica albanskega rodu Anna Oxa se je v soboto v švicarskem Luganu poročila z lastnikom gradbenega podjetja Mabetex Bexhetom Pacollijem. Poročno slovesnost v mestni hiši v Luganu je spremljalo na stotine ljudi, med njimi tudi številni, večinoma italijanski novinarji in fotografi. Poroka pa ni minila brez polemik in provokacij. Zaročenca sta hotela poročni sprejem pripraviti na gradu Castelgrande v švicarskem kantonu Tessin. Turistični urad pa je za najem hotela zahteval bajnih 35.000 švicarskih frankov, česar pa mladoporočenca nista sprejela. Obnašanje turističnega urada je kritiziral tudi predsednik vlade kantona Tessin Marco Borradori. Po njegovem mnenju je grad tako izgubil veliko priložnost za promocijo.
Slavnost ob 150. obletnici prihoda vlaka
25. 09. 1999 18.00
S hkratnim prihodom muzejskega vlaka iz smeri Celja in najsodobnejšega vlaka Slovenskih železnic z nagibno tehniko pendolina, ki je pripeljal iz gorenjske strani, se je dopoldne na severnem delu ljubljanske železniške postaje ob Vilharjevi cesti začela osrednja slovesnost ob 150. obletnici prihoda prvega vlaka v Ljubljano. Zbrane na slovesnosti so nagovorili ljubljanska županja Vika Potočnik, direktor Slovenskih železnic Igor Zajec ter minister za promet in zveze Anton Bergauer, rdeča nit prireditve pa so bile na simbolen način prikazane gospodarske in družbene spremembe, ki jih je v naše kraje ''pripeljala'' železnica.
150. obletnica prihoda vlaka v Ljubljani
24. 09. 1999 18.26
Osrednja slovesnost ob 150. obletnici prihoda prvega vlaka v Ljubljano bo jutri ob 11. uri na severnem delu ljubljanske železniške postaje ob Vilharjevi cesti. Na prizorišče bosta hkrati pripeljala muzejski vlak iz smeri Celja in najsodobnejši vlak Slovenskih železnic (SŽ) z nagibno tehniko Pendolino, ki bo pripeljal iz gorenjske strani.
Žalna slovesnost za Raiso Gorbačov
23. 09. 1999 21.05
V Moskvi so se v ožjem družinskem krogu poslovili od Raise Gorbačov. Številni politiki in znane osebnosti iz Rusije ter tujine pa so se udeležili žalne slovesnosti za soprogo zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ki je potekala v stavbi Ruske kulturne fondacije.
150-letnica prihoda prvega vlaka v Ljubljano
23. 09. 1999 16.07
Osrednja slovesnost ob 150. obletnici prihoda prvega vlaka v Ljubljano bo v soboto, 25. septembra, ob 11.uri na severnem delu ljubljanske železniške postaje ob Vilharjevi cesti. Na prizorišče bosta pripeljala dva vlaka: muzejski iz celjske smeri in hitri z nagibno tehniko Pendolino iz gorenjske.
Pošta Slovenije izdala znamko o Slomškovi beatifikaciji
16. 09. 1999 14.58
V Škofijskem ordinariatu v Mariboru je bila danes priložnostna slovesnost, na kateri je generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec predstavili novo priložnostno znamko o beatifikaciji Antona Martina Slomška, ki je po dolgotrajnih prizadevanjih dosegel, da so leta 1859 sedež lavantinske škofije preselili iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor. Po Podgorelčevih besedah je razglasitev Slomška za svetnika pomemben dogodek za Slovenijo in ves krščanski svet, zato je pomembnost tega dogodka z izdajo priložnostne znamke zaznamovala tudi Pošta Slovenije.
Unesco razglaša Mednarodno leto kulture miru
14. 09. 1999 21.05
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je danes v Parizu razglasila Mednarodno leto kulture miru. Slovesnost na ZN v New Yorku naj bi skupaj z dejavnostmi, prireditvami in informacijskimi spoti vse prebivalce sveta pozvala k opustitvi nasilja v politiki in vsakdanjiku ter uničevanja narave.
V Mariboru je zasedala rektorska konferenca
13. 09. 1999 21.31
V Mariboru je bilo danes petnajsto zasedanje rektoske konference. Rektorja obeh slovenskih univerz v Mariboru in Ljubljani, Ludvik Toplak in Jože Mencinger in sodelavci so obravnavali predlagane spremembe zakona o visokem šolstvu, o maturi ter o organiziranju in financiranju raziskovalne dejavnosti, prav tako pa so govorili o financiranju univerz, oblikovanju skupnega kreditnega sistema, problematiki univerzitetnega športa, denacionalizaciji univerzitetnega premoženja, izvajanju mednarodnih projektov, organizaciji izrednega študija, Mundovem skladu in še o nekaterih vprašanjih.
30 let sodelovanja med Marburgom in Mariborom
11. 09. 1999 17.53
V viteški dvorani mariborskega gradu je bila danes osrednja slovesnost ob 30-letnici partnerstva in prijateljskega sodelovanja med Mariborom in Marburgom iz Nemčije, na kateri so se zbrali številni predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v Mariboru, uradna delegacija iz Marburga, nemška veleposlanica v Sloveniji Heike Zenker in drugi gosti. O pomenu izmenjave izkušenj in sodelovanja med obemi mesti sta na slovesnosti spregovorila mariborski župan Boris Sovič in nadžupan iz Marburga Dietrich Moller, ki sta podpisala tudi listino o nadaljnjem medmestnem prijateljskem sodelovanju.
Deseta obletnica odprtja meje
10. 09. 1999 19.46
V Budimpešti danes poteka slovesnost ob deseti obletnici odprtja avstrijsko-madžarske meje. Ob tej priložnosti sta se nemški kancler Gerhard Schroeder in avstrijski kancler Viktor Klima zahvalila Madžarom za odprtje meje. S tem so omogočili tisočim Vzhodnonemcem pobeg, sprožili pa so tudi proces v katerem je padel Berlinski zid.
Končali prenovo najstarejšega prenosnega daljnovoda
03. 09. 1999 18.22
V hidroelektrarni Fala je bila priložnostna slovesnost ob dokončanju del pri prenovi najstarejšega slovenskega 110 kV prenosnega daljnovoda na relaciji Maribor - Slovenska Bistrica - Slovenske Konjice - Selce - Laško. Gre za prenovo 76 let starega daljnovoda v skupni dolžini 63,7 kilometra, ki jo je Eles začel že leta 1996, vendar so zaradi pomanjkanja sredstev gradbena dela končali decembra 1998, letos pa so izvedli še zadnje tehnične preizkuse in pridobili ustrezna dovoljenja.
Nadaljevanje pogajanj
03. 09. 1999 11.46
Pogajanja o pisnem dogovoru o uresničevanju izraelsko-palestinskega mirovnega sporazuma iz Wye Plantationa so se nadaljevala tudi v noči na petek. Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright se je sinoči v Jeruzalemu sestala z izraelskim premierom Ehudom Barakom. Kako daleč so pogajanja sicer ni natančno znano. Navedb iz Egipta, da naj bi dogovor podpisali že danes dopoldan, ni nihče potrdil. V Izraelu domnevajo, da naj bi bila slovesnost ob podpisu najkasneje v soboto zvečer.
Čipkarski festival v Idriji
19. 08. 1999 09.27
V Idriji bodo tudi letos pripravili tradicionalni čipkarski festival, že osemnajsti po vrsti. Desetdnevna prireditev, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, se bo uradno začela jutri zvečer pred čipkarsko šolo z dvigom zastave festivala, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj, in ognjemetom. Otvoritvena slovesnost bo potekala v znamenju zgodovinske povesti Franca Jakliča z naslovom Ob srebrnem studencu. Osrednja prireditev bo nedeljsko tekmovanje za otroke in odrasle v klekljanju na gradu Gewerkenegg.
Vstopnice prinesle 410 milijonov mark
15. 08. 1999 16.37
Prireditelji poletnih olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju so s prodajo vstopnic iztržili kar 410 milijonov nemških mark. Načrt so tako presegli za več kot sto milijonov.
V Philadelphiji cel dan praznovanje novega leta 2000
15. 08. 1999 11.30
Če ne želite novemu letu nazdraviti točno opolnoči v New Yorku, se lahko odpravite v Philadelphijo. V tem ameriškem mestu se bo praznovanje novega leta začelo 31. januarja ob 7. uri zjutraj in bo trajalo do 6. ure zjutraj naslednjega dne. V tem času bodo organizatorji pripravili vrsto brezplačnih prireditev, med drugim ''Rockyjev tek'', v okviru katerega bo 2000 ljudi teklo po stopnicah Umetnostnega muzeja, znanih iz filma Rocky, za tisoč parov pa bodo organizirali poročno slovesnost ob zori. Več informacij o praznovanju pa lahko najdete na spletni strani www.milennium.philadelphia.org.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Turski predor odprt konec avgusta
13. 08. 1999 17.05
Turski predor pod avstrijskimi Alpami, v katerem je konec maja umrlo 12 ljudi, bodo konec avgusta spet odprli za promet, so danes sporočile avstrijske uradne oblasti. Odprtje predora bo 28. avgusta, v sosednjem mestu Flachau pa bodo na ta dan priredili slovesnost v spomin na žrtve požara v predoru.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.