. slovesnost
Obletnica odhoda jugoslovanske vojske
26. 10. 2000 00.00
Osrednja slovesnost ob deveti obletnici odhoda JLA iz Slovenije je potekala v Vojašnici Vrhnika, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v "Vojašnico 26. oktober". Obrambni minister Janez Janša je med slavnostnim nagovorom poudaril, da Slovenija pred desetimi leti, razen vizije samostojnosti, ni imela skoraj ničesar. "Zmagalo pa ni samo orožje, ampak tudi visoka stopnja enotne volje naroda, ki ni želel izpustiti ponujene zgodovinske priložnosti. S tem, ko je zadnji vojak zapustil našo državo, je bil izpolnjen tudi zadnji pogoj, da gre Slovenija lahko po svoji poti samostojnosti in mednarodnega priznanja," je povedal obrambni minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih.
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Kontroverzni obisk Koštunice v BiH
22. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prvič po koncu vojne obiskal BiH. V hercegovskem mestu Trebinje se je udeležil slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dučića. Obisk Koštunice je sprožil diplomatski spor, saj je Koštunica v BiH prišel na povabilo Republike srbske, zvezna vlada v Sarajevu pa je opozorila, da se o obisku z njo niso posvetovali. V Trebinju se je zbrala večina vodilnih politikov srbske entitete v BiH.
Pogrebna slovesnost za umrlimi mornarji z rušilca Cole
19. 10. 2000 00.00
V ameriškem vojaškem pristanišču v Norfolku so sinoči pripravili spominsko slovesnost za 17 pripadniki vojaške mornarice, ki so minuli teden umrli v samomorilskem terorističnem napadu na rušilec Cole v Jemnu. Spominske slovesnosti so se ob sorodnikih umrlih udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo in hčerko, obrambni minister William Cohen, pravosodna ministrica Janet Reno, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter načelnik štaba združenega poveljstva, general Henry Hugh Shelton. Clinton je v govoru pohvalil žrtve napada kot domoljube, ki so umrli, da lahko ljudje v ZDA in drugod po svetu mirno spijo, obenem pa neznane organizatorje napada opozoril, da ZDA ne bodo mirovale, dokler storilcev ne bodo našle in kaznovale. Napadalce je označil za teroriste in jih opozoril, da zanje ne bo varnega zavetja. Podobno je dejal tudi minister Cohen, ki je zagotovil, da bodo odgovorne iskali, dokler jih ne najdejo. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je včeraj sporočil, da so našli pomembne podatke o eksploziji na rušilcu Cole. Dejal je, da so našli avtomobil, s katerim so storilci prepeljali čoln, ki je povzročil eksplozijo na rušilcu ter kraj, kjer so živeli storilci napada. Priče so povedale, da sta bila na čolnu z več kot 200 kilogrami eksploziva dva moška, najverjetneje Arabca.
Spektakularno odprtje paraolimpijskih iger
18. 10. 2000 00.00
V Sydneyju so se v sredo zvečer z veličastnim slavnostnim odprtjem, povsem primerljivim s tistim na nedavno končanih olimpijskih igrah, začele 11. paraolimpijske igre. Na tem tekmovanju bo po zadnjih podatkih nastopilo skoraj 4000 športnic in športnikov invalidov iz 121 držav, med njimi tudi 17 slovenskih. Na spektakularni prireditvi je bil slovenski zastavonoša atlet Janez Hudej, paraolimpijski ogenj, ki bo na novem stadionu v Olympic Parku gorel do konca iger 29. oktobra, pa je prižgala ena najboljših avstralskih športnic invalidk Louise Sauvage.
Festival nekomercialnih radijskih postaj
18. 10. 2000 00.00
V Bohinju se je začel 11. festival nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, na katerem sodeluje 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih zvrsteh, šest postaj v vseh desetih kategorijah, ostale pa v petih do devetih. Radijske postaje se bodo na festivalu pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza s temo Lokalni-regionalni radio, na kateri bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin.
11. Festival nekomercialnih radijskih postaj
13. 10. 2000 00.00
Na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo od 18. do 20. oktobra potekal v Bohinju, bo letos sodelovalo 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih kategorijah, šest se jih bo pomerilo v vseh desetih, ostale pa v petih do devetih kategorijah. Sklepna slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate, bo 20. oktobra, prenašali pa jo bodo neposredno v okviru 4. mreže. Radijske postaje se bodo na festivalu v Bohinju pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza na temo Lokalni-regionalni radio, na njej pa bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin, so sporočili iz gospodarsko interesnega združenja (GIZ) nekomercialnih radijskih postaj. Festival radijskih postaj Slovenije je skupna programska akcija nekomercialnih radijskih postaj, združenih v GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Organizatorja festivala med prijavljenimi določi skupščina GIZ-a, letos pa je to Radio Triglav, ki slavi 35-letnico delovanja. GIZ je prostovoljno interesno združenje, v katerega je vključenih 17 od 22-ih nekomercialnih radijskih programov. V Sloveniji je 76 radijskih programov, 22 jih ima status nekomercialnega programa, osem je javnih programov, 46 pa radijskih programov s komercialnim statusom.
Svetovni dan standardizacije
13. 10. 2000 00.00
Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.
Zlati boben se izteka
06. 10. 2000 00.00
Nocoj se bo pričela zaključna slovesnost sedmega mednarodnega oglaševalskega festivala zlati boben 2000, na kateri bodo podelili kopico nagrad v petih kategorijah. Prišepnemo pa že lahko, da bo zlati boben za najboljši televizijski oglas dobila agencija Luna.
Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.
Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.
Slovenski zastavonoša bo Špik
30. 09. 2000 00.00
Na zaključni slovesnosti olimpijskih iger v Sydneyju bo slovensko zastavo nosil dobitnik zlate olimpijske medalje Luka Špik.
Slovesnost ob 55-letnici dogodkov v Teharjah
29. 09. 2000 00.00
V Teharjah pri Celju bo v nedeljo, 1. oktobra, slovesnost v spomin na žrtve Teharskega taborišča junija 1945. Slovesnost se bo pričela z mašo mariborskega škofa Franca Krambergerja, po maši pa bo društvo Nova slovenska zaveza, ki slovesnost tudi organizira, za udeležence pripravilo spominski program.
Poklon Fontainove in Aznarja žrtvam ETE
27. 09. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine in španski premier Jose Maria Aznar sta se danes v Madridu poklonila 254 žrtvam baskovske separatistične organizacije ETA. "V Evropski uniji ni prostora za terorizem. Terorizem zanika demokracijo," je v govoru pred predstavniškim domom v španščini povedala Fontainova. Vsakič ko zaradi terorizma v Španiji umre ena oseba, so ogrožene tudi temeljne vrednote Evropske unije, je še dodala.
Začenja se nefrološki kongres
27. 09. 2000 00.00
Na Brdu pri Kranju bo drevi slovesnost ob odprtju 2. slovenskega nefrološkega kongresa, ki ga ob 30. obletnici dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji pripravljata Klinični oddelek za nefrologijo in Društvo nefrologov Slovenije.
Ob prvi petletki novogoriške Politehnike
22. 09. 2000 00.00
Novogoriška Politehnika, znanstveno-izobraževalna ustanova, ki je leta 1995
Haider - nepovabljen gost
18. 09. 2000 00.00
Iz urada koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja so danes zanikali poročila medijev, po katerih naj bi se Haider povsem nepričakovano, nenapovedano in tudi brez vabila udeležil osrednje slovesnosti ob 170-letnici
Nepričakovan prihod Jörga Haiderja
16. 09. 2000 00.00
Na Opčinah pri Trstu je danes potekala slovesnost ob 170-letnici izgradnje ceste Trst-Ljubljana-Dunaj, ki so se je udeležili gostje iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Olimpijske igre v Sydneyju odprte
15. 09. 2000 00.00
V Sydneju se je začel največji športni spektakel. Do prvega oktobra bodo v središču pozornosti 27. olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je na otvoritveni slovestnosti pred 110 tisočimi gledalci prižgala avstralska atletinja aboridžinskega rodu Cathy Freeman. Že jutri, na prvi tekmovalni dan, bodo razdelili 13 kompletov medalj. Slovensko zastavo je v mimohodu več kot 10.000 športnikov iz vsega sveta nosil Iztok Čop. Slovenske športnice in športnike je na stadionu pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. Na nabito polnem Stadiumu Australia, ki sprejme 110.000 obiskovalcev, je ob navzočnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha igre razglasil za odprte avstralski guverner William Deane, ki je tudi posebni predstavnik britanske kraljice Elizabete II. v Avstraliji.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Posmrtne ostanke Ane Pavlove bodo prepeljali v Moskvo
01. 09. 2000 00.00
Skoraj sedem desetletij po njeni smrti bodo posmrtne ostanke slovite ruske baletke Ane Pavlove iz Londona prepeljali v Moskvo. Ruska baletka bo tako odslej počivala na moskovskem pokopališču Novodevičje, je sporočil sklad Ane Pavlove. Predstavniki sklada so pojasnili, da bodo tako uresničili zadnjo željo slavne baletke, ki je Rusijo zapustila leta 1912, kljub temu pa si je želela biti pokopana v svoji domovini. Pogrebno slovesnost bodo pripravili 14. septembra. Ana Pavlova se je rodila leta 1881 v Sankt Peterburgu, plesno kariero pa je začela v baletu Marinski. Leta 1912 se je preselila v London. Nastopala je na številnih svetovnih turnejah, na katerih je ustvarila številne mojstrovine klasičnega baleta. Umrla je leta 1931, njen pepel pa so pokopali v londonskem pokopališču Golders Green. Sklad s svojim imenom je ustanovila Pavlova sama, namenjen pa je bil predvsem pomoči revnim po svetu. Med prejemniki pomoči so bili tudi nadarjeni mladi baletni plesalci ter ostareli in bolni igralci, zlasti tisti v Rusiji. Sklad je prenehal delovati leta 1929, sedaj pa so ga znova oživili.
Strel preplaval Donavo
22. 08. 2000 00.00
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je v romunski Sulini ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig - kot prvi na svetu je preplaval Donavo, je poročal Radio Slovenija. Strel je 2860 kilometrov dolgo plavanje začel 25. junija letos pri izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. Strelu, ki je plaval za mir, prijateljstvo in čiste vode, so se med plavanjem pridružili številni občudovalci, politiki in drugi. Med njimi je bil prejšnji teden tudi romunski zunanji minister Petre Roman, ki je tako po lastnih navedbah protestiral proti nasprotovanju jugoslovanskih oblasti po vnovični vzpostavitvi rečne plovbe po Donavi. Za 46-letnega Strela pa maratonskega plavanja še ni konec. Nadaljeval ga bo ob obali Črnega morja, saj želi doseči nov svetovni rekord - 3000 kilometrov. Maraton bo predvidoma sklenil v sredo v romunskem pristaniškem mestu Constanta, kjer bodo ob tej priložnosti priredili posebno slovesnost. Te se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Kdo bo prižgal olimpijski ogenj?
13. 08. 2000 00.00
Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger v Sydneyu ima še vedno eno veliko neznanko, namreč tisto, kdo bo imel čast prižgati olimpijski ogenj. V zadnjih tednih se vedno glasneje govori, da naj bi bili to legendarna avstralska plavalka Dawn Fraser ter bivša atletinja Betty Cuthbert, ki zaradi bolehanja za multiplo sklerozo sedi v invalidskem vozičku. Obe sta štirikratni nosilki zlate olimpijske medalje. Po tem scenariju naj bi Fraserjeva predala baklo Cuthbertovi, zatem pa potisnila njen invalidski voziček, da bi le-ta lahko prižgala olimpijski ogenj.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Žalna slovesnost za žrtve nesreče concorda
28. 07. 2000 07.38
V pariški cerkvi Madeleine se je včerak ob 17.30 uri začela vseverska in večjezična žalna slovesnost za 113 smrtnih žrtev nesreče letala concord, ki je v torek strmoglavilo blizu letališča Roissy. Bogoslužje je potekalo v francoskem in nemškem jeziku, vodili pa so ga duhovniki rimokatoliške, protestanske, grške in judovske cerkve.
Mesić na Trdinovem vrhu
23. 07. 2000 20.17
Hrvaška in Slovenija nimata nikakršnih ozemeljskih sporov, je danes med obiskom na Trdinovem vrhu izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Strel v nedeljo na polovici poti
21. 07. 2000 10.41
Maratonski plavalec Martin Strel, ki si je za cilj zastavil, da bo preplaval Donavo od izvira do izliva v Črno morje, bo v nedeljo, 23. julija, priplaval v Vukovar, ki je približno na polovici njegove poti, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Maratonsko plavanje tisočletja za mir, prijateljstvo in čiste vode je Strel začel 25. junija v nemškem kraju Donauschingen, kjer je izvir Donave.
Prisega predsednika Bašarja al-Asada
17. 07. 2000 09.13
Pred parlamentom v Damasku je danes prisegel novi sirski predsednik Bašar al-Asad. Prisego, ki jo je izrekel z roko na koranu, so poslanci pozdravili z burnim ploskanjem, slovesnost pa je v neposrednem prenosu prenašala televizija.
Stoti rojstni dan kraljice matere
11. 07. 2000 21.07
V Veliki Britaniji je bila danes prva slovesnost ob stotem rojstnem dnevu kraljice matere. V londonski katedrali Svetega Pavla je bila zahvalna maša v čast najbolj priljubljeni angleški babici in prababici, udeležili pa so se je vsi člani kraljevske družine in številne kronane glave z vsega sveta.
Obletnica poboja v Srebrenici
11. 07. 2000 13.50
250 preživelih pokola v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica je danes iz Sarajeva z avtobusi odpotovalo proti kraju Potočari, kjer bo potekala spominska slovesnost ob peti obletnici krvavega dogodka. Preživeli iz Sarajeva se bodo v Kladanju, 75 kilometrov severovzhodno od Sarajeva, pridružili konvoju vozil, namenjenem v Potočare.