. slovesnost

V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga

16. 01. 2001 00.00

V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.

Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke

14. 01. 2001 00.00

Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.

Javno mnenje za Sampaia

12. 01. 2001 00.00

Javnomnenjske raziskave so le nekaj dni pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami na Portugalskem predstavile rezultate, ki kažejo, da bo Sampaio, ki so ga za položaj predsednika predlagali vladajoči socialisti, zanesljivo vodil državo še prihodnjih pet let. Sedanji predsednik Jorge Sampaio pa se skupaj s svojimi štirimi protikandidati bori proti nizki volilni udeležbi.

V Čedadu proslavili Dan emigranta

06. 01. 2001 00.00

V čedadskem gledališču Ristori je bila danes popoldne tradicionalna prireditev Dan emigranta, največji praznik beneških Slovencev, na katerem se vsako leto zbere veliko število ljudi iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalskih dolin in tudi prijateljev Beneških Slovencev iz Posočja, Slovenije, z Goriške in Tržaškega. Hkrati je to tudi slovesnost, na kateri vsako leto znova Beneški Slovenci preverijo utrip svojega narodnostnega življenja in se ozrejo v prihodnost.

100 let ustanovitve Avstralije

01. 01. 2001 00.00

V Avstraliji so se začele slovesnosti ob 100. obletnici ustanovitve države. 1. januarja 1901 se je namreč šest nekdanjih britanskih kolonij povezalo v Avstralsko zvezo, parlamentarno monarhijo v okviru skupnosti britanskih narodov Commonwealth.

Osrednja slovesnost tudi na Prešernovem trgu

23. 12. 2000 00.00

Osrednja državna počastitev dneva samostojnosti bo danes, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Drnovšek, v umetniškem delu slovesnosti, slavnostnem koncertu, pa bodo sodelovale flavtistka Irena Grafenauer, mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak ter orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje. Letošnji praznik ima še poseben pomen, saj letos mineva 10 let od izvedbe plebiscita za samostojno Slovenijo, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Božična slovesnost poenostavljena

23. 12. 2000 00.00

Papež Janez Pavel II. letošnjega božičnega blagoslova urbi et orbi, mestu in svetu, ne bo podelil iz lože v baziliki Svetega Petra, kot predvideva tradicija, temveč s trga Svetega Petra. Kot je pojasnil vodja slovesnosti v Vatikanu, monsignor Piero Marini, se papež s težavo giblje in si pri hoji pomaga s palico. Razdalja med zasebnimi prostori 80-letnega poglavarja rimokatoliške cerkve in ložo v baziliki pa znaša približno od 500 do 600 metrov.

Madonna želi, da bi ji pel Elton John

21. 12. 2000 00.00

42-letna ameriška pevka Madonna, ki bo v petek dahnila "usodni da" deset let mlajšemu britanskemu režiserju Guyu Ritchieju, je britanskega pevca Eltona Johna prosila, če bi ji na poročni slovesnosti zapel znano pesem Song For Guy. Madonna je zato od upravnika dvorca Skibo, kjer bo potekala poročna slovesnost, zahtevala, naj priskrbi 18.000 dolarjev vreden klavir, na katerem bi Elton John zapel omenjeno pesem, ki jo želi kraljica popa posvetiti svojemu izbrancu. Po besedah enega od Madonninih prijateljev bo poroka zelo romantična, glasbo, ki jo bodo na njej izvajali, pa bodo posebej za Madonno in Guya posneli na zgoščenko.

Demonstracije v Španiji

15. 12. 2000 00.00

Občinski svetnik španske vladajoče Ljudske stranke Francisco Cano, ki je bil v četrtek hudo ranjen v eksploziji avtomobila bombe v Terrassi v predmestju Barcelone, je v bolnišnici podlegel poškodbam, so povedali v vladi španskega premiera Joseja Marie Aznarja. Kot so še pojasnili, je Cano umrl v eksploziji bombe, nameščene pod njegovo vozilo.

Slovesen zaključek Prešernovega leta

03. 12. 2000 00.00

V počastitev rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna so se danes odprla vrata kulturnih hramov po vsej državi. Slovesnost ob 200-letnici je bila popoldne v pesnikovem rojstnem kraju, v Narodnem muzeju v Ljubljani pa se ravnokar odpira razstava dokumentov o Prešernovem življenju. Današnje prešernovanje se je začelo že zjutraj v pesnikovi rojstni vasi Vrbi z gledališko predstavo in rekordnim obiskom vasice, celo večjim, kot ob slovenskem kulturnem prazniku kdajkoli. Na rojstvo in smrt največjega slovenskega pesnika pa bo obiskovalce in domačine zdaj vsak dan spominjal pesnikov doprsni kip pesnika v bronu, delo restavratorske delavnice Ulrih&amp

Zatopek češki športnik stoletja

01. 12. 2000 00.00

Nekdanjega češkega atleta Emila Zatopeka, ki je pred tednom dni umrl v praški vojaški bolnišnici, so posmrtno razglasili za češkega športnika stoletja. Priznanje so podelili ženi štirikratnega olimpijskega zmagovalca, Dani Zatopkovi, ki je ob sprejemu povedala: "Čeprav me je moževa smrt zelo prizadela, bi se vam rada zahvalila v njegovem imenu."

Spomin na generala Maistra

23. 11. 2000 00.00

Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.

V Salzburgu počastili spomin na žrtve

17. 11. 2000 00.00

V salzburški katedrali je potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednje bogoslužje so vodili dunajski kardinal Christoph Schönborn, evangeličanski škof Herwig Sturm in salzburški nadškof Georg Eder.

Jutri žalna slovesnost v Salzburgu

16. 11. 2000 00.00

V salzburški katedrali bo jutri potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednjega bogoslužja v Salzburgu se bodo udeležili avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Wolfgang Schüssel, nemški kancler Gerhard Schröder in bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, pa tudi slovenski premier Andrej Bajuk. Mašo bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn.

Obletnica ZRC

16. 11. 2000 00.00

Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.

V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin

15. 11. 2000 00.00

V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.

195144ukanović danes v Sloveniji

15. 11. 2000 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo danes na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.

195144ukanović prihaja v Slovenijo

14. 11. 2000 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo jutri na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.

Škof podelil misijonski križ

12. 11. 2000 00.00

Koprski škof Metod Pirih bo danes ob 15. uri v župnijski cerkvi v Bertokih podelil misijonski križ misijonarki, zdravnici Karji Brozina iz Čežarij, ki odhaja v misijone v Brazilijo, kjer bo delovala med otroci z ulice. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa bo popoldne maševal v Sečovljah, kjer bo vodil slovesnost ob 60-letnici cerkve Sv. Martina.

Slovesnost v spomin na Slovence

11. 11. 2000 00.00

V Škrbini na Krasu poteka slovesnost v spomin na Slovence, ki sta jih med drugo svetovno vojno za boj na slovenskih tleh izurili britanska diverzantska in obveščevalna enota, SOE in ISDL. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi spominsko ploščo. Omenjena slovesnost sovpada s praznikom v Veliki Britaniji, ko se spominjajo padlih v vseh vojnah.

Politiki in parlamentarci v Vatikanu

04. 11. 2000 00.00

V Vatikanu so je danes začela slovesnost ob Jubileju parlamentarcev in politikov, ki se ga udeležuje 2500 predstavnikov parlamentov iz 93 držav,

Slovesnost Slovenske skupnosti v Italiji

04. 11. 2000 00.00

V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je sinočij potekala slavnostna akademija ob 25-letnici ustanovitve stranke Slovenska skupnost (SSk), ki je edina slovenska politična stranka v Italiji. Slavnostni govornik je bil deželni tajnik stranke Andrej Berdon, člani SSk pa so na slovesnosti podelili priznanja stranke vsem dosedanjim tajnikom stranke in vsem še živim članom izvoljenega tajništva na prvem deželnem kongresu SSk v Devinu maja leta 1975.

ZRJ nova članica ZN

02. 11. 2000 00.00

Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.

Dan spomina na mrtve

01. 11. 2000 00.00

Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.

VS predlagal sprejem ZRJ v ZN

01. 11. 2000 00.00

Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.

Komemoracije po Sloveniji

31. 10. 2000 00.00

Na grobovih in grobiščih po državi te dni potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je v spomin na padle v času

Zaključek 11. paraolimpijskih iger

29. 10. 2000 00.00

Z barvito in sproščeno zaključno slovesnostjo so se v Sydneyju končale 11. paraolimpijske igre, na katerih je od 18. oktobra tekmovalo skoraj 4000 športnikov invalidov iz 122 držav. Predsednik mednarodnega paraolimpijskega komiteja Robert Steadward je zastavo predal predstavnikom Aten, kjer bodo leta 2004 naslednje paraolimpijske igre. Zadnji dan iger je nastopil le en slovenski predstavnik. Marko Sever je v svoji kategoriji v maratonu osvojil 28. mesto.

Nadaljevanje dviga trupel

29. 10. 2000 00.00

Skupina norveških potapljačev je zgodaj zjutraj dvignila na površje še nekaj trupel, tokrat iz devetega prekata, kamor se je zateklo 23 mornarjev, ki so preživeli eksplozijo. Zaradi izmaličenosti njihova identiteta še ni znana. V Severomorsku na ruskem severu pa so se na največji žalni slovesnosti doslej poslovili od štirih mornarjev, prvih, ki so jih s Kurska dvignili v sredo in čertek.

Potapljači dvignili še nekaj trupel

29. 10. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske

Obnovili dela na Kursku

28. 10. 2000 00.00

Potapljači so danes kljub slabemu vremenu obnovili reševanje trupel na potopljeni ruski podmornici Kursk, ki leži na dnu Baretsovega morja, je sporočilo poveljstvo severnomorske flote.