07

Približno 1500 mrtvih v poplavah in blatnih plazovih

02. 11. 1998 08.59

V poplavah in blatnih plazovih, ki jih je povzročil orkan Mitch v bližini nikaraškega vulkana Casita, je življenje izgubilo približno 1500 oseb. Nikaraški obrambni minister Perdo Joaquin Chamorro je ocenil, da je umrlo celo več kot 1500 oseb. ''Ni znakov življenja. Gre za več kot 1500 pogrešanih oseb, ki so najverjetneje umrle. Jaz osebno verjamem, da so vsi umrli,'' je izjavil Chamorro.

Dogovor o ustavitvi spopadov v Gvineji

02. 11. 1998 08.57

Predsednik Gvineje Bisao Joao Bernado Vieira in nekdanji poveljnik vojske, general Ansumane Mane sta sklenila dogovor o ustavitvi spopadov, ki v državi potekajo že pet mesecev. Sporazum, ki sta ga podpisala ponoči v Abuji, poleg premirja predvideva tudi umik vojaških enot in sklic volitev do konca leta. Dogovor, dosežen pod okriljem nigerijskega predsednika, generala Abdulsalamija Abubakarja, so podpisali tudi predstavniki ZN in organizacije držav zahodne Afrike.

Izrael ukinja popolno blokado Zahodne obale in območja Gaze

02. 11. 1998 08.55

Izrael je v nedeljo napovedal, da ukinja popolno blokado Zahodne obale in območja Gaze, kar pomeni, da se bo 80.000 Palestincev lahko vrnilo na delo na izraelsko ozemlje. Odločitev, ki bo začela veljati danes, ko začne veljati tudi sporazum iz Wye Palantationa, so sprejeli potem, ko so palestinske oblasti v zadnjih dneh izvedle ukrepe proti ''terorističnim organizacijam'', je povedal neki predstavnik izraelske vojske. Sicer pa namerava Izrael danes začeti s širitvijo judovskega naselja Kryat Arbqa v Hebronu na Zahodni obali. Odločitev, ki so jo objavili na televiziji, bo po ocenah poznavalcev najverjetneje povzročila nasprotovanje Palestincev, vendar Izrael trdi, da začasni sporazum s Palestinci ne prepoveduje širjenja obstoječih naselij.

Demaqi se bo zavzel za osvoboditev dveh novinarjev tiskovne agencije Tanjug

02. 11. 1998 08.53

Politični predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Adem Demaqi je sinoči za beograjski radio B-92 izjavil, da se bo osebno zavzel za osvoboditev dveh novinarjev jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug, ki ju je OVK obsodila na dva meseca zapora, obenem pa je dodal, da pogoji za njuno izpustitev še niso doseženi.

Clinton opozoril Irak

02. 11. 1998 08.49

Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj ostro obsodil odločitev Iraka, da prekine sodelovanje z inšpektorji ZN za razoroževanje. Opozoril je, da gre za kršitev obveznosti, ki jih je sprejel Irak, in dodal, da so zdaj v odnosu z Bagdadom ''odprte vse možnosti''. Potem ko so se v zvezi z omenjenim vprašanjem sinoči že sestali svetovalci ameriškega predsednika za varnost, se bo Clinton danes srečal še s svetovalci za zunanjo politiko. Na posvetu naj bi sodelovali državna sekretarka Madeleine Albright, obrambni minister William Cohen, ki je prekinil azijsko turnejo, predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger, direktor CIA George Tenet in poveljnik vrhovnega poveljstva združenih ameriških sil, general Henry Shelton.

Razmere na slovenskih cestah

02. 11. 1998 08.28

Ceste so ponekod po državi še mokre in spolzke, cesta čez Vršič pa je prevozna le z zimsko opremo.

Obeti

02. 11. 1998 08.27

V sredo bo oblačno s padavinami. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo še rahlo deževalo.

Napoved za sosednje pokrajine

02. 11. 1998 08.26

V krajih jugovzhodno od nas bo danes pretežno oblačno z manjšimi krajevnimi padavinami, drugod bo delno jasno. Jutri bo v krajih zahodno in južno od nas deževalo. Drugod bo večinoma suho vreme.

Vremenska slika

02. 11. 1998 08.26

Nad severnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam nekoliko hladnejši in razmeroma vlažen zrak.

Imenovan direktor Pro Plus

30. 10. 1998 16.07

Po sklepu skupščine je bil v sredo, 28. oktobra, za generalnega direktorja podjetja Pro Plus, ki producira programa POP TV in Gajba TV, ponovno imenovan Marjan Jurenec. To funkcijo bo tako opravljal še nadaljnja štiri leta.

12. oktobra 1999 bo imel svet uradno 6 milijard prebivalcev

29. 10. 1998 08.49

Sklad OZN za prebivalstvo (UNFPA) sporoča, da bo 12. oktober leta 1999 uradno razglašen za ''Dan 6 milijard'', kar pomeni, da bo svetovno prebivalstvo do takrat naraslo na šest milijard. UNFPA je doslej predvideval, da bo ta datum nekoliko prej - 16. junija 1999, vendar so statistični podatki o rodnosti in ocene na podlagi le-teh dan, ko bo na svetu prebivalo 6 milijard ljudi, premaknile za štiri mesece.

Čestitka ob 70-letnici radia

29. 10. 1998 08.32

Minister za kulturo Jožef Školč je včeraj Radiu Slovenija ob njegovi 70-letnici poslal čestitko.

Kraljici Elizabeti znamka ni bila všeč

29. 10. 1998 08.16

Britanska kraljica Elizabeta II. ni bila zadovoljna, ko je ugotovila, da je na najnovejši znamki britanske pošte, ki bo prišla v obtok 12. januarja prihodnje leto, njena glava, ki se sicer tradicionalno pojavlja na znamkah Velike Britanije, nameščena nekoliko ''nerodno''. Silhueta kraljičine glave je namreč tik nad podobo industrijskega dimnika, tako da je videti, kot da bi kraljičina glava z dimom prihajala iz dimnika. Kraljica je kljub negodovanju dala soglasje, da gre znamka v obtok. Njen tiskovni predstavnik pa je povedal, da bi se pošta odpovedala sporni znamki, če se kraljica ne bi strinjala z njo. Znamka sicer ponazarja izum parnega stroja.

Razmere na slovenskih cestah ob 16. uri

29. 10. 1998 08.00

Ceste po državi so suhe in normalno prevozne. Promet na glavnih cestah poteka brez večjih posebnosti, v prometni konici pa se bo promet v mestih odvijal z možnimi zastoji. Na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil dve uri za prestop meje ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni, kjer jih izločajo. Na ostalih mejnih prehodih ni daljšega čakanja.

Odškodnina policistki za okvaro sluha

28. 10. 1998 08.38

Nekdanja londonska policijska inšpektorica je iztožila 175.000 funtov (285.000 dolarjev) odškodnine za okvaro sluha zaradi službenega prisluškovanja telefonskim pogovorom. 48-letna Laura Dyer je pred sodiščem dokazala ''okvaro na delovnem mestu''. Včasih je tudi vseh osem ur službe na dan nosila slušalke, ki jim ni bilo mogoče spreminjati glasnosti. Nekdanji policistki močno šumi v ušesih.

Miren Hillaryjin 51. rojstni dan

28. 10. 1998 08.21

Prva dama ZDA Hillary Clinton je 51. rojstni dan v ponedeljek proslavila mirno v družbi soproga doma v Beli hiši, so povedali uradni viri. Predsednik Clinton, ki je po napornih celotedenskih mirovnih pogajanjih o Bližnjem vzhodu konec tedna v Kaliforniji zbiral denar za demokratsko kampanjo, za ponedeljek ni imel uradnega programa in si je vzel prost dan, so dodali v Beli hiši. 50. rojstni dan je Hillary Clinton lani praznovala s soarejami v Beli hiši in rojstnem Chicagu. V četrtek naj bi Clintonova skupaj odpotovala v floridski Cape Canaveral na izstrelitev vesoljske ladje Discovery s 77-letnim astronavtom Johnom Glennom na krovu.

Continental povečal dobiček

28. 10. 1998 08.09

Nemški proizvajalec pnevmatik Continental je v prvih devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani povečal dobiček pred davki za 61 odstotkov na 488 milijonov nemških mark, so sporočili predstavniki omenjenega podjetja. V treh četrtinah leta so se prihodki družbe povečali za 5,2 odstotka in znašajo v prvih devetih mesecih leta 8,65 milijarde. K boljšemu uspehu je pripomogla večja prodaja pnevmatik za osebna vozila - povečala se je za 6,9 odstotka - kot tudi 7,9-odstotna rast prodaje pnevmatik za gospodarska vozila. V omenjenem primerjalnem obdobju je Continental v svojih enotah povečal tudi število zaposlenih, in sicer za 2063 na 46.826 delavcev.

Bosanska federacija soglaša z vzpostavitvijo posebnih odnosov

27. 10. 1998 17.07

Hrvaška in Bosanska muslimansko-hrvaška federacija bosta končno začeli uveljavljati dolgo pričakovan sporazum o vzpostavitvi posebnih odnosov. Nobena izmed oblast pa ni hotela postreči s podrobnostmi iz tega sporazuma. Sporazum je bil v celoti končno sprejet po več kot enoletnih razpravah in pod stalnim pritiskom ZDA. Vsebina sporazuma pa bo predvidoma objavljena v sredo.

Srečanje voditeljev držav Evropske unije

27. 10. 1998 08.58

Voditelji Evropske unije in ruski premier Jevgenij Primakov se bodo sestali na Dunaju na vrhunskem zasedanju, ki ga označuje odsotnost ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki je zaradi zdravja prihod odpovedal v zadnjem trenutku. Trpel naj bi namreč za astenijo, splošno oslabelostjo, znižano psihično in fizično močjo.

Blatterjev udarec Blairu in angleškemu nogometu

27. 10. 1998 08.04

Angleška kandidatura za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2006 je na sestanku predsednika Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Seppa Blatterja s predstavniki Angleške zveze in angleškim predsednikom vlade Tonyjem Blairem doživela hud udarec. Blatter je namreč Angležom jasno povedal, da je Afrika logična izbira in da ima ''črni kontinent'' veliko večje možnosti za pridobitev prvenstva kot evropske države.

V Braziliji potekale volitve za guvernerje

26. 10. 1998 08.56

V drugem krogu volitev za guvernerje v Braziliji je 64 milijonov volilnih upravičencev v nedeljo izbiralo guvernerje 13 od 27 zveznih držav.

Clinton računa na podporo arabskega sveta pri uresničevanju izraelsko-palestinskega sporazuma

26. 10. 1998 08.45

Ameriški predsednik Bill Clinton se je v nedeljo o novem izraelsko-palestinskem sporazumu, doseženem pred tremi dnevi v Združenih državah, po telefonu pogovarjal z maroškim kraljem Huseinom, egiptovskim predsednikom Mubarakom, saudskim prestolonaslednikom princem Abdulahom in britanskim premierom Blairom. Sogovornike je seznanil s podrobnostmi sporazuma in jih zaprosil za podporo, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše.

Na volitvah v Baskiji zmagala Baskovska nacionalistična stranka

26. 10. 1998 08.37

Na nedeljskih volitvah v španski avtonomni pokrajini Baskiji je zmagala Baskovska nacionalistična stranka (PNV), ki bo imela v prihodnjem parlamentu 21 od skupaj 75 poslancev. Na drugem mestu je po še neuradnih izidih Ljudska stranka španskega premiera Joseja Marie Aznarja, ki bo imela 16 poslancev.

Otroci ne bodo več delali preprog

26. 10. 1998 08.33

Proizvajalci preprog v Pakistanu in Mednarodna organizacija dela (ILO) bodo kmalu podpisali sporazum o odpravi otroškega dela v industriji preprog.

Prva nacionalizacija banke po drugi svetovni vojni

26. 10. 1998 08.29

Japonska vlada je sprejela zahtevo Dolgoročne kreditne banke Japonske (LTCB) za začasno nacionalizacijo v okviru programa saniranja problemov v domačem bančništvu. LTCB bo prva državna banka na Japonskem po drugi svetovni vojni.

Visoka denarna kazen novinarjem Evropljanina

25. 10. 1998 08.39

V Srbiji so po veljavi novega in zelo strogega informacijskega zakona danes izrekli prvo drakonsko denarno kazen proti neodvisnim medijem. Založnik in novinarji revije Evropljanin iz Beograda morajo po sklepu sodišča plačati 2,4 milijona dinarjev (okoli 400.000 mark) kazni zaradi domnevnega ''državo spodkopavajočega, protiustavnega in sovražnega'' poročanja, je davi sporočilo uredništvo revije.

Podpis začasnega mirovnega sporazuma o Bližnjem vzhodu

24. 10. 1998 09.59

Palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta sinoči v Beli hiši slovesno podpisala začasni mirovni sporazum o Bližnjem vzhodu, ki odpira pot do pogajanj o dokončnem statusu palestinskih ozemelj. Pogajanja naj bi se začela že v roku desetih dni. Ob tej priložnosti sta politika opozorila, da je na poti do miru obeh ljudstev treba pričakovati udarce, vendar po Arafatovih besedah poti nazaj k nasilju ni. Arafat je izrazil zahvalo Netanjahuju za njegovo pripravljenost na kompromis, izraelski premier pa je pohvalil Arafatov pogum in voljo za izgradnjo miroljubnega sosedstva. Ameriški predsednik Bill Clinton je pred tem oba bližnjevzhodna politika označil kot ''partnerja v miru'' in izrekel priznanje na račun njunega poguma in pripravljenosti na tveganje. Oba se zavedata, da bi zaradi pripravljenosti na kompromis osebno lahko bila izpostavljena večjim nevarnostim, vendar sta se obvezala višjemu cilju. Arafat bo danes popoldne o rezultatih bližnjevzhodnih pogajanj obvestil tudi udeležence srečanja držav članic Evropske unije v Porečah. Arafat se je po sklenjenem sporazumu zahvalil EU za njena prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu.

Japonska banka LTCB kmalu v državnih rokah

24. 10. 1998 09.55

Japonska banka Long-Term Credit Bank (LTCB) bo kot prva banka v japonski povojni zgodovini prešla v državno last. Druga največja industrijska in hipotekarna banka na Japonskem je ena izmed mnogih, ki je po borznem kolapsu v začetku devetdesetih let zaradi ''slabih'' posojil zašla v velike težave. Primer njenega reševanja predstavlja vzorčni primer za bodočo sanacijo japonskega finančnega sistema, kot ga predvideva nedavno sprejet paket zakonskih ukrepov. S podobnimi ukrepi bodo Japonci reševali tudi težave preostalih bank, ki bodo začasno prešle pod državni nadzor, kasneje pa bodo prodane. LTCB je s svojim delovanjem začela leta 1952, pred leti pa je predstavljala simbol japonskega gospodarskega razcveta.

Švicarska vlada predlagala skrajšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn

24. 10. 1998 09.54

Švicarska zvezna vlada se je odločila, da omeji življenjsko dobo delovanja petih jedrskih elektrarn v državi, vendar ni pri tem dala nobenih namigov, kako bodo te omejitve izvedli. Odločitev prav tako ne izključuje možnosti izgradnje nove jedrske centrale, če in ko bodo zmogljivosti ustrezne in bo javnost s tem soglašala. Poleg tega so vladni predstavniki na tiskovni konferenci razkrili tudi dolgoročne plane za reformo davčnega sistema v skladu z ekološkimi smernicami z dodatnim davkom na vse energijske vire, ki so klasificirani kot neobnovljivi.

Stabilizacijski program ruske vlade predstavljen v Londonu

24. 10. 1998 09.53

Program ruske vlade za finančno-ekonomsko stabilizacijo, ki je v fazi zaključnega usklajevanja, lahko preobrne stanje in zaustavi negativne gibanja v finančnem sistemu Rusije, je izjavil predsednik ruske centralne banke Viktor Geraščenko na mednarodni konferenci Moskva - invest '98 v Londonu. Veliko pozornost udeležencev dvodnevne konference je pritegnil nastop moskovskega župana Jurija Luškova, ki je predstavil globalen pregled vzrokov finančne krize v Rusiji. Kot je dejal Luškov, tiči glavni vzrok sedanjih problemov predvsem v zgrešeni politiki predhodnih ruskih vlad v gospodarstvu, in sicer v radikalnih reformacijah, denacionalizaciji podjetij, popolni usmerjenosti na tuja posojila in nekontrolirani porabi teh.