07
Kofi Annan pozdravil začetek dialoga glede Prevlake
15. 10. 1998 09.36
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je pozdravil začetek dialoga med vladama ZR Jugoslavije in Hrvaške glede polotoka Prevlake, ki pomeni pomeben korak naprej pri iskanju rešitve spornega vprašanja.
Rudolph uradno obtožen bombnega napada v Atlanti
15. 10. 1998 09.34
Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom državne tožilke oziroma sekretarke za pravosodje Janet Reno je vložilo uradno obtožnico proti Ericu Robertu Rudolphu zaradi bombnega napada v olimpijskem parku leta 1996 v Atlanti. Rudolph je na begu že več kot leto dni.
Evropski kongres narodnih skupnosti o dvojezičnosti
15. 10. 1998 09.18
Na avstrijskem Koroškem se bo danes pod pokroviteljstvom Evropske komisije začel tridnevni 9. Evropski kongres narodnih skupnosti, ki bo letos potekal pod geslom Perspektive dvojezične vzgoje in izobraževanja.
Dvajset let papeževanja Janeza Pavla II.
15. 10. 1998 09.13
Šestnajstega oktobra mineva 20 let, odkar je bil za novega, 264. papeža Rimskokatoliške cerkve izvoljen Poljak Janez Pavel II. oziroma kardinal Karol Wojtyla, tedaj 58-letni krakovski nadškof. Po 456 letih so za Svetega očeta prvič izbrali kardinala slovanskega rodu, pravzaprav prvič nekoga, ki ni Italijan.
Jonesova se prepira
15. 10. 1998 09.10
Paula Jones, ki si je zaradi izboljšanja javnega videza privoščila plastično operacijo ''ostržkovega'' nosu, se s svojimi odvetniki ne more dogovoriti o ''delitvi plena''. Jonesova je Clintona tožila zaradi spolnega nadlegovanja, česar ji ni uspelo dokazati. Po predsednikovem priznanju razmerja z Monico Lewinsky je upravičeno prepričana, da bi njena pritožba o obnovitvi primera imela velike možnosti za uspeh. Opravičilu, ki ga je pred razpletom primera Lewinsky brezpogojno zahtevala, se je že gladko odpovedala in zahteva le še denar.
Dogovor o proračunu se približuje
15. 10. 1998 09.06
Ameriški kongres in vlada predsednika Billa Clintona po zadnjih podatkih končujeta dogovor glede proračuna za prihodnje fiskalno leto, ki sicer poteka že od 1. oktobra. Sporazum o porabi okrog 500 milijard ameriških dolarjev naj bi bil dosežen že v četrtek, da bi se kandidati lahko posvetili predvolilnim kampanjam za volitve 3. novembra.
Z dogovorom do odprave možnosti vojaškega napada
14. 10. 1998 09.07
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je v televizijskem nagovoru zatrdil, da je s sklenitvijo dogovora z mednarodno skupnostjo o Kosovu odpravljena nevarnost vojaškega posredovanja zveze NATO. Kot je po seji sporočila srbska vlada, sta se Milošević in ameriški odposlanec Richard Holbrooke dogovorila, da bodo volitve pod nadzorom OVSE na Kosovu organizirali najkasneje v devetih mesecih, do 9. novembra pa bodo oblikovali predpise in postopke za potek volitev. Dogovorila sta se tudi, da mora vsaka rešitev vprašanja Kosova upoštevati ozemeljsko celovitost in suverenost ZRJ v okviru mednarodno priznanih meja.
Razmere na slovenskih cestah ob 7.30
14. 10. 1998 08.07
Ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne, na območju Ljubljane in Novega mesta pa je megla, ki zmanjšuje vidljivost na približno 100 metrov.
NATO pooblastil generala Clarka za razporeditev sil
13. 10. 1998 09.36
S ponoči sprejeto odločitvijo so politične oblasti zveze NATO vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Wesleya Clarka, pooblastile, da ustrezno razporedi sile in jih pripravi na začetek napadov. Clark ima na razpolago okrog 430 letal, od katerih so jih večino, okrog 230, prispevale ZDA. Med temi so tudi bombniki B52, ki bodo ob morebitnem napadu prvič resnično uporabljeni v akciji. Jugoslovanska vojska ima glede na zahodne vire na razpolago 80 letal. Pred odločitvijo za napad poveljnik pri generalnemu sekretarju še enkrat preveri, če je politična odločitev za posredovanje še veljavna.
NATO naj bi napadel izključno vojaške cilje
13. 10. 1998 09.18
Zveza NATO bo svoje letalske napade izvedla izključno na vojaške cilje v Srbiji, je davi v Bruslju za nemški radio zatrdil predsednik vojaške komisije zveze NATO, general Klaus Naumann. Konkretnih ciljev Naumann zaradi strateških razlogov ni želel navesti, hkrati pa je posvaril vodstvo v Beogradu: ''Milošević mora vedeti, da veliko tvega.''
Bosansko-hercegovska delegacija v Sloveniji
12. 10. 1998 09.39
V Slovenijo je na dvodnevni obisk prispela bosansko-hercegovska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Mirsada Kurtovića. Dopoldne se bo namreč v Ljubljani začelo prvo zasedanje mešane slovensko-bosansko-hercegovske gospodarske komisije. Minister Kurtović se bo srečal z ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem, popoldne pa še z ministroma za gospodarske dejavnosti in za zunanje zadeve, Metodom Dragonjo in Borisom Frlecem.
Chang boljši od Ivaniševića
12. 10. 1998 09.35
V finalu moškega teniškega turnirja v Šanghaju z nagradnim skladom 315.000 dolarjev je Američan Michael Chang ugnal Hrvata Gorana Ivaniševića v treh nizih s 4:6, 6:1 in 6:2.
Sile zveze NATO pripravljene za napad
12. 10. 1998 09.28
Letalske sile zveze NATO so pripravljene za ukrepanje na Kosovu in čakajo le še na ukaz, trdijo ameriški vojaški krogi. Svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Billa Clintona Sandy Berger je za televizijsko postajo CNN dejal, da do akcije zveze NATO lahko pride kmalu po ukazu za aktivacijo, ki naj bi ga po napovedih danes v Bruslju izdal Severnoatlantski svet.
Dokumenti o nelegalnem financiranju SLS v rokah Pop TV
12. 10. 1998 09.17
Pop TV je, kot je poročala v oddaji 24 ur, pridobila dokumente, ki kažejo na morebitno nelegalno financiranje Slovenske ljudske stranke (SLS) s strani SCT. SLS in njen časopis Slovenske brazde naj bi prek posrednika z znanim imenom marca letos dobila skupaj šest milijonov tolarjev. Iz dokumenta - položnice je razvidno, da naj bi SCT marca letos nakazal skoraj 19 milijonov tolarjev podjetju Indes d.o.o., kateri lastnik in direktor je bivši obrambni minister Tit Turnšek. Denar naj bi bil firmi, ki naj bi se uradno ukvarjala s projektiranjem, nakazan za zagonske stroške. Spiski Agencije za plačilni promet kažejo, da je Indes že teden dni zatem nakazal štiri milijone tolarjev na račun SLS in dva milijona tolarjev na račun Brazd, nekaj denarja pa je šlo še dvem firmam. Ta zgodba, po kateri naj bi ljudsko stranko prek posrednika financiral SCT, pa bi utegnila biti del aktualnega zapleta med Podobnikom in direktorjem SCT Ivanom Zidarjem, je še poročal Pop TV.
Minister za kulturo odprl domačijo Stanislava Škrabca
12. 10. 1998 09.13
Minister za kulturo Jožef Školč je v Hrovači pri Ribnici odprl obnovljeno domačijo frančiškana, patra Stanislava Škrabca (1844-1918), pomembnega jezikoslovca in utemeljitelja slovenskega pravorečja. Minister Školč je med drugim poudaril, da je to edini primer v zadnjih letih v Sloveniji, da so prenovo kulturnega objekta financirali zasebniki, družina Škrabec, ki je v sodelovanju s strokovnjaki in zahtevami spomeniškega varstva zasnovala domačijo po ohranjeni podobi iz 2. svetovne vojne. V svojem delovanju in knjigah je bil p. Škrabec med drugim zagovornik tradicije v slovenskem knjižnem jeziku oz. nasprotnik ilirske usmeritve. Ob 80-letnici smrti jezikoslovca Škrabca so v Ribnici pripravili niz prireditev s skupnim naslovom Škrabčevo leto.
Pentagon poslal 20 dodatnih letal v Evropo
11. 10. 1998 09.37
Ameriški sekretar za obrambo je v soboto ukazal poslati šest bombnikov B-52, 13 letal za prevoz goriva in eno izvidniško letalo proti Evropi. Omenjena letala so namenjena proti Veliki Britaniji in so del 260 zračnih plovil, ki so jih ZDA predvidele za Natov poseg na Kosovu.
Čistejši zrak povzroča stroške
11. 10. 1998 09.33
Spoštovanje mednarodnega dogovora o preprečevanju ogrevanja ozračja bi v ZDA do leta 2010 lahko privedlo do 53-odstotne višje cene naftnih derivatov in 86-odstotne višje cene električne energije, predvideva ameriški energetski informacijski center v pravkar objavljeni študiji. Spoštovanje dogovora bi lahko v najslabšem primeru povzročilo tudi do 4,1-odstotno zmanjšanje bruto nacionalnega proizvoda. Če bi ZDA želele ustvariti željen cilj, 31-odstotno zmanjšanje onesnaževanja z izpušnimi plini avtomobilov in emisijami tovarn - bodo po ocenah strokovnjakov omenjenega centra prisiljene zmanjšati porabo energetskih virov (nafta, premog) za 17 odstotkov.
Odprt plinovod Norfra
11. 10. 1998 09.32
Francoski premier Lionel Jospin in njegov norveški kolega Kjell Magne Bondevik sta uradno odprla plinovod Norfra, ki povezuje črpališča zemeljskega plina v norveškem delu Severnega morja in Dukerque v severnem delu Francije. Ob otvoritvi sta državnika poudarila, da je odprtje plinovoda rezultat zglednega evropskega sodelovanja na področju energetike. Norveška ima sicer kar polovico vseh rezerv zemeljskega plina v zahodni Evropi, po novem plinovodu pa bo oskrbovala kar 15 odstotkov trga v Evropski uniji.
Portugalska centralna banka podprla escudo
11. 10. 1998 09.30
Portugalska centralna banka je po poročilih domačih finančnih strokovnjakov ob koncu tedna posredovala na deviznem trgu, kjer je prodajala nemške marke in tako ohranila vrednost domače valute escuda. Ta je namreč po znižanju vseh orientacijskih obrestnih mer - znižale so se za 0,5 odstotne točke - v tej državi nekoliko padla. Predstavniki portugalske emisijske banke govoric o njenem posredovanju na trgu niso potrdili. Za nemško marko je po prodajnem tečaju portugalske centralne banke potrebno odšteti 102,95 escudov.
Nespremenjena stopnja brezposelnosti v Evropski uniji
11. 10. 1998 09.28
Po podatkih Eurostata se povprečna stopnja brezposelnosti v Evropski uniji septembra ni spremenila in še vedno znaša 10 odstotkov. V istem času lani je bila brezposelnost še 10,6-odstotna. Najnižjo, in sicer 2,2-odstotno brezposelnost, je septembra zabeležil Luksemburg, sledi mu Avstrija (4,5 odstotka). V okviru držav Evropske unije v septembru prednjači Španija z 18,7-odsotno brezposelnostjo.
Razmere na slovenskih cestah ob 9. uri
11. 10. 1998 09.26
Glavne ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne. Za avtobuse in tovornjake je še vedno zaprta cesta Idrija - Most na Soči v Mostu na Soči.
Obeti
11. 10. 1998 09.23
V torek se bo razjasnilo, pihal bo severni veter, na Primorskem burja. Hladneje bo. V sredo bo pretežno jasno, veter bo oslabel.
Napoved za sosednje pokrajine
11. 10. 1998 09.23
V Furlaniji in Istri bo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Jutri se bo pooblačilo in predvsem popoldne bo občasno deževalo.
Vremenska slika
11. 10. 1998 09.21
Nad severno polovico Evrope je območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Skandinavijo. V višinah priteka k nam razmeroma topel in suh zrak.
Napoved vremena in vremenske razmere ob 7. uri
11. 10. 1998 09.21
Danes bo večinoma sončno z občasno povečano oblačnostjo. Jutri se bo postopno pooblačilo in popoldne ter v noči na torek bodo občasno padavine, deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C.
Južnokorejka 29 ur pozabljena v rentgenu
10. 10. 1998 09.34
Južnokorejka je ostala 29 ur zaprta v rentgenu v bolnišnici, v katerem jo je tehnik pozabil na predvečer štiridnevnih praznikov. 38-letni bolnici so po avtomobilski nesreči v napravi za magnetno valovanje slikali vrat. Po slikanju je tehnik film odnesel na kirurgijo in odšel na počitnice, pri tem pa pozabil na bolnico. Ker je večina osebja zapustila bolnišnico, njenih krikov nihče ni slišal in po 29 urah se je sama rešila iz naprave.
Tito naročil zavezniško bombardiranje Srbije
10. 10. 1998 09.32
Oči Srbov so spričo groženj zveze NATO te dni uprte v nebo, a sodeč po članku iz lanske izdaje beograjskega časnika Blic ne prvič, poroča hrvaška agencija Hina. Beograjski časnik je bralcem že maja lani ''razkril'' eno ''najstrožje varovanih skrivnosti'' nekdanje Jugoslavije: Josip Broz Tito je pred koncem druge svetovne vojne dovolil britansko-ameriško bombardiranje Srbije in Črne gore ne glede na civilne žrtve! Blic se sprašuje, zakaj nekdanji jugoslovanski predsednik in komunistični voditelj ni prižgal ''zelene luči'' za npr. bombardiranje Ljubljane ali Zagreba, ampak je ''naročil'' bombardiranje srbskih in črnogorskih krajev, kar je, kot poudarja časnik, ''največji zločin v zgodovini''.
Devalvacija šekela povečuje povpraševanje po dolarjih
10. 10. 1998 09.26
Veliko povpraševanje po dolarjih v Izraelu, ki se je začelo v minulem tednu, je v četrtek popoldne preraslo v paniko. Banke, tuji vlagatelji in prebivalstvo mrzlično kupujejo dolarje po tem, ko je v četrtek nacionalna valuta šekel padla v razmerju z ameriškim dolarjem za 5,25 odstotka. Od začetka oktobra je šekel devalviral za 2,2 odstotka, medtem ko je v prvih devetih mesecih izgubil 22 odstotkov svoje vrednosti. Padec izraelske nacionalne valute je posledica ukrepa izraelske vlade, ki je sprostila trg deviz zaradi nezadovoljstva izvoznikov z fiksnim deviznim tečajem. Dosedanji fiksni tečaj šekela do tujih valut (dosedanje fiksno razmerje dolar - šekel je bilo 1:3) je zdaj zamenjalo trgovanje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Izraelski bankirji ocenjujejo, da imajo izraelski državljani na računih v bankah okoli 800 milijard šekelov in izražajo bojazen, da bi začetek menjave tudi majhnega dela prihrankov iz šekelov v dolarje lahko pokopalo izraelsko gospodarstvo.
V Švici manjša brezposelnost
10. 10. 1998 09.25
Brezposelnost v Švici je v septembru padla na 3,2 odstotka, kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih letih, je sporočil švicarski državni urad za gospodarski razvoj in zaposlenost (OFDE). Po podatkih OFDE se je skupno število brezposelnih prijavljenih na uradih za delo v septembru zmanjšalo za 4681 oseb, v primerjavi z avgustom, ko je stopnja brezposelnosti znašala 3,4 odstotka. Skupno število brezposelnih v Švici se od začetka leta zmanjšuje v povprečju za 7000 oseb mesečno in je konec septembra znašalo 117.544.
Silicijeva dolina zmanjšuje število zaposlenih
10. 10. 1998 09.24
Ameriška industrija visoke tehnologije je v prvih sedmih mesecih letos zaprla 143.000 delovnih mest, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani. Negotovost v obliki globalnih ekonomskih pričakovanj in ukrepi družb zaradi racionalizacije poslovanja so povzročili, da se je ameriška industrija elektronike, računalnikov in telekomunikacijske opreme, donedavno ''zvezda'' tamkajšnjega gospodarstva, znašla med petimi proizvodnimi vejami z največjim številom zaprtih delovnih mest.