07
Lockheed bo proizvajal nove izstrelke za ameriško vojsko
13. 04. 1998 09.43
Pentagon je izbral podjetje Lockheed-Martin za razvoj in proizvodnjo nove generacije vodenih raketnih izstrelkov. Celotni projekt je vreden skoraj 3 milijarde dolarjev. Ameriško vojno letalstvo si želi zgraditi 2.400 satelitsko vodenih raket, ki jih bodo piloti izstreljevali daleč proč od njihovih tarč. Izstrelek bo imel domet okrog 200 kilometrov in se bo lahko skril pred radarjem. Posebna oprema bo omogočila letenje neposredno nad tlemi, izstrelek se bo sproti prilagajal konfiguraciji terena. Lockheed-Martin je tako premagal konkurenčno podjetje Boeing, ki je prav tako konkuriralo za razvoj novega izstrelka. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo novi izstrelek močno povečal učinkovitost ameriških vojaških bombnikov. Novo orožje bo moč izstreliti iz različnih letal, vključno iz lovcev F-16 in F-18 ter bombnikov B-52, B-1 in B-2. Lockheed-Martin bo nove izstrelke proizvajal v svojem oddelku za elektroniko in izstrelke v Orlandu (Florida).
Microsoft in Intel bosta sodelovala pri interaktivni televiziji
13. 04. 1998 09.43
Podjetji Microsoft in Intel bosta skupaj oblikovali tehnologijo za interaktivno televizijo na računalniškem omrežju. Microsoft bo začel uporabljati Intelovo tehnologijo, ki omogoča gledanje televizijskih programov preko računalnika in jo vključil v svoj nov operacijski sistem imenovan Windows 98 (okna 98). Nov operacijski sistem bo uveden proti koncu letošnjega leta. Intel in Microsoft sta se odločila za sodelovanje v času, ko postaja meja med televizijo in Internetom vse bolj neopazna. Podjetji zato stavita, da se bo povezava med tradicionalno televizijo in Internetom, dobro prodajala. Microsoft in Intel bosta razvila skupni okvir za televizijo in Internet na različnih napravah, vključno z osebnimi računalniki. Na začetku se bosta osredotočili na tradicionalne analogne prenosne sisteme, kasneje pa bosta razširili dejavnost še na digitalne. Sporazum pomeni, da bodo uporabniki računalnikov dobili programsko opremo za gledanje TV programov hkrati z operacijskim sistemom Windows 98. Za zdaj je potrebno posebej kupiti Intelovo TV kartico.
V Indoneziji prepovedali potovanja v tujino 50 bančnim managerjem
13. 04. 1998 09.42
V Indoneziji so 50 bančnim managerjem začasno prepovedali potovanja v tujino. Gre za vodilno osebje "problematičnih" bank, katerih dejavnosti so v preiskavi. Prepoved potovanj velja za 30 dni, lahko pa jo podaljšajo tudi do pol leta, če ne bodo poravnali svojih obveznosti do centralne banke. Minister za pravosodje Muladi je tudi povedal, da je prepoved potovanj v okviru načrta restrukturiranja bančnega sistema, ki je v skladu s pogoji 43 milijard dolarjev visokega posojila Mednarodnega denarnega sklada. V začetku meseca je vlada zaprla ali prevzela nadzor nad 14 nelikvidnimi bankami, nekaj med njimi pa je bilo povezanih z družino predsednika Suharta.
Aprilska gostovanja v MGL
13. 04. 1998 09.41
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo v aprilu gostovalo kar nekaj gledališč; štiri iz Slovenije, pa tudi Divadlo Komedie iz Prage. Slednje, ki je tako kot MGL v Ljubljani praško mestno gledališče, po t.i. žametni revoluciji pa je po precejšnji zapostavljenosti v preteklem obdobju doživelo ponoven razcvet, se bo ljubljanskemu občinstvu (s simultanim prevodom) predstavilo v torek in sredo, 14. in 15. aprila; in sicer z dvema predstavama: Shakespearovim Hamletom in Tremi sestrami Antona P. Čehova. Na odru MGL se bodo nato zvrstile še štiri gostujoče predstave. 16. in 17. aprila bo na ogled komedija Raya Cooneya Minister v škripcih v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi SLG; 18. in 20. aprila bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s Policijo Slawomirja Mrožka v režiji Jaše Jamnika; 21. aprila se bo predstavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta z igro Master Class avtorja Terryja McNallyja v režiji Vita Tauferja; 22. aprila pa bo oder MGL na voljo Gledališču Ptuj in njihovi uprizoritvi dela Sobo oddam Marcusa Koebelija v režiji Sama Strelca.
Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a
13. 04. 1998 09.40
Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.
Predsednik DZ Podobnik odpotoval v Sarajevo
13. 04. 1998 09.39
V Sarajevo je dopoldne odpotovala slovenska delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se bo v naslednjih dveh dneh mudila v glavnem mestu Bosne in Hercegovine (BiH) ter med drugim tamkajšnjim predstavnikom uradno predala tovor sanitetnega materiala in zdravil iz okvira slovenske humanitarne pomoči BiH. Po sprejemu na sarajevskem letališču bodo člani delegacije prvi dan obiska najprej odšli na pogovore na slovensko veleposlaništvo, ki ga vodi veleposlanik Drago Mirošič, in se zatem v prostorih kulturnega društva Ivan Cankar srečali s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti. V BiH živi okoli 20.000 oseb slovenske narodnosti ali potomcev slovenskih prednikov, med katerimi se bodo srečanja s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poleg sonarodnjakov iz Sarajeva udeležili tudi predstavniki slovenskega življa iz Tuzle, Zenice, Travnika, Viteza in Kaknja.
Napoved za Slovenijo
13. 04. 1998 09.00
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, delno kot plohami ali posameznimi nevihtami. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 metrov. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 5 do 10, ob morju do 13 stopinj C.
Razmere na slovenskih cestah
12. 04. 1998 09.49
Ceste v državi so večinoma mokre in spolzke. Na višjeležečih mejnih prehodih Korensko Sedlo, Ljubelj, Jezersko in Predel je obvezna zimska oprema. Zaradi snega je cesta preko prelaza Vršič do nadaljnjega zaprta. Promet se povsod odvija brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton velja omejitev prometa danes in jutri od 6.00 do 22.00 ure.
Napoved za Slovenijo
12. 04. 1998 09.49
Danes bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 metrov. Le ob morju bo občasno delno jasno. Ponoči bodo padavine ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
12. 04. 1998 09.48
V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Le ob Jadranu bo občasno delno jasno.
Obeti
12. 04. 1998 09.47
V torek bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne postopoma ponehale. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 600 metrov. V sredo bo sprva suho vreme, popoldne pa bo v zahodni Sloveniji spet pričelo deževati.
Vremenska slika
12. 04. 1998 09.47
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno hladnejši in še vedno precej vlažen zrak.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
10.000 Izraelcev proslavlja judovsko navzočnost v Hebronu
12. 04. 1998 09.11
V Hebronu se je danes zbralo najmanj 10.000 Izraelcev, privržencev skrajne desnice. Na poziv izraelske vlade se udeležujejo praznovanja 30. obletnico naselitve Judov v mestu in proslave ob 50. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je poročal izraelski radio, je pred tem policija preprečila 600 članom levičarskega gibanja Mir zdaj, da bi v Hebronu priredili protestno akcijo. Pri tem je aretirala 32 oseb. Štirje policisti in trije protestniki pa so bili lažje ranjeni. V Hebronu, kjer 80 odstotkov mesta nadzirajo Palestinske avtonomne oblasti, živi približno 400 judovskih naseljencev med 120.000 Palestinci.
Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji
12. 04. 1998 09.11
S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.
Berasategui zmagovalec Lizbone
12. 04. 1998 09.10
V finalu prvega letošnjega turnirja na pesku v Lizboni (nagradni sklad 625.000 dolarjev) sta se pomerila Španec Alberto Berasategui in Avstrijec Thomas Muster. S 3:6, 6:1 in 6:3 je bil boljši Berasategui.
Zmaga Schumacherju, drugi Hakkinen, tretji Irvine
12. 04. 1998 09.10
Na dirki za VN Argentine v Buenos Airesu, tretji preizkušnji voznikov formule 1 v letošnji sezoni, je zmagal Nemec Michael Schumacher (Ferrari). Drugi je bil Finec Mika Hakkinen (McLaren-Mercedes), tretji pa drugi Ferrarijev voznik Irec Eddie Irvine. V skupnem seštevku vodi Hakkinen s 26 točkami pred Schumacherjem (14), med moštvi pa McLaren, drugi pa je Ferrari.
Rafter najboljši v Indiji
12. 04. 1998 09.10
Avstralec Patrick Rafter je v finalu teniškega turnirja (nagradni sklad 430.000 dolarjev) v Chennaiju v Indiji brez večjih težav premagal Šveda Mikaela Tillstroema s 6:3 in 6:4.
Carlsen zmagovalec v Hongkongu
12. 04. 1998 09.08
Danec Kenneth Carlsen je zmagovalec teniškega turnirja v Hongkongu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev. V finalu je 24-letni Danec, pred turnirjem 76. igralec na svetu, po dobri uri igre premagal Zimbabvijca Byrona Blacka s 6:2 in 6:0. Za zmago je Carlsen prejel 45.000 dolarjev, poraženec v finalu pa skoraj polovico manj.
5000 kosovskih Albancev mirno protestiralo
12. 04. 1998 09.08
V Prištini so se kosovski Albanci danes že tretji dan zapored udeležili mirnih demonstracij. Približno 5000 kosovskih Albancev se je sprehajalo ob glavni aveniji v središču mesta in se po pol ure mirno razšlo. K polurnim protestnim sprehodom so v četrtek pozvale Demokratična liga Kosova Ibrahima Rugove in trinajst drugih strank in organizacij kosovskih Albancev. S protesti naj bi dokazali svojo navzočnost na Kosovu in odločnost, da bodo tam tudi ostali.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Izidi 25. kroga v 1.SNL
11. 04. 1998 10.07
Rudar Velenje - HIT Gorica 1:2 (1:2),
Obeti
11. 04. 1998 09.16
V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. Spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami.
Vremenska slika
11. 04. 1998 09.16
Naši kraji so na obrobju obsežnega območja nizkega zračnega pritiska s središčem nad zahodno Evropo. Prek zahodne in srednje Evrope se pomikajo proti vzhodu vedno novi frontalni valovi, ki vplivajo na vreme tudi pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen zrak.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
11. 04. 1998 09.15
V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Več padavin bo v Alpah.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 09.14
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.
Osrednje točke sporazuma za Severno Irsko
10. 04. 1998 09.54
Osrednja točka sporazuma o prihodnosti Severne Irske je ustanovitev sevenoirske skupščine, ki bo štela 108 katoliških in protestantskih poslancev, volili pa naj bi jo predvidoma junija. Njen izvršni odbor bo sestavljalo 12 ministrov. O sporazumu se bodo prebivalci Irske in Severne Irske odločali na referendumu 22. maja. Skupščina bo imela zakonodajne pristojnosti, njena glavna naloga pa bo ustanovitev sveta za sodelovanje med severom in jugom. Če skupščina te naloge ne bo uresničila v enem letu, jo bo britanska vlada lahko razpustila. V svetu sever-jug bodo ministri irske vlade in predstavniki severnoirske skupščine. V začetku se bo ukvarjala z vprašanji prometa, turizma in odnosov z Evropsko unijo, kasneje pa naj bi prevzela dodatne naloge. Irska vlada se je v sporazumu obvezala, da bo spremenila drugi in tretji člen svoje ustave, v katerih zdaj izraža težnje po Severni Irski, britanska vlada pa bo ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. Pri tem naj bi zagotovili, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spreminjal brez privoljenja njenih prebivalcev. Sporazum predvideva tudi ustanovitev britansko-irskega sveta, katerega člani bodo predstavniki irske vlade, severnoirske skupščine, ter predstavniki načrtovanih parlamentov Škotske in Walesa. Z ustanovitvijo 108-članske severnoirske skupščine se bo končalo 26 let dolgo obdobje "neposrednega vladanja" iz Londona, ki so ga uvedli po ukinitvi parlamenta - v njem so prevladovali protestanti -, ki je Severni Irski vladal od leta 1921.