07
Poslanec SLS predlaga spremembo zakona o lokalnih volitvah
02. 05. 1998 09.35
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Kramberger je aprila v zakonodajni postopek vložil predlog za spremembo zakona o lokalnih volitvah, s katero naj bi zagotovili večjo zastopanost vseh lokalnih interesov v občinskem svetu; po zdaj veljavnem zakonu v občinskih svetih niso zastopani niti interesi vseh delov občine, kar je pogosto razlog za odločitev, da se posamezne krajevne skupnosti želijo izločiti iz občine in predlagajo ustanovitev svoje občine. Po mnenju predlagatelja je potrebno omenjeni zakon sprejeti po hitrem postopku, češ da bi ga bilo potrebno uveljaviti še pred razpisom volitev za župane in člane občinskih svetov. Sicer pa zakonska sprememba ne bo povzročala novih obremenitev za državni proračun in proračun občin. Sedanji zakon določa, da se v občinah z manj kot 12-članskim občinskim svetom izvedejo večinske volitve članov tega sveta, drugače pa proporcionalne. Občine s tolikšnim številom članov občinskega sveta štejejo le do 3000 prebivalcev, zato bi bilo po mnenju predlagatelja primerneje, če bi ta prag dvignili, da bi lahko v vseh manjših občinah izvedli večinske volitve članov tega sveta. Predlagana sprememba bi omogočila, da občine izvedejo večinske volitve članov občinskega sveta tudi v primeru, če ta šteje do 20 članov (po predloženi različici - 17 članov). Na podlagi te spremembe bi lahko v večini slovenskih občin izvedli večinske volitve članov občinskega sveta.
Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.
Dnevi Cankarjevega doma
01. 05. 1998 09.55
V počastitev rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja (1876-1918) bodo od 8. do 10. maja potekali Dnevi Cankarjevega doma. Na sporedu bo več koncertov, gledaliških in plesnih predstav ter prireditev na prostem, napovedan je literarni večer, na ogled pa bosta tudi dve razstavi. V petek, 8. maja, bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom in solistom na violončelu Borisom Pergamenščikovom; na sporedu bodo dela Haydna, Schuberta in Šostakoviča. V Kosovelovi dvorani bo večer treh solističnih hommageov Marka Tompkinsa (Le Valse de Vaslav, Pod mojo kožo in Priča), posvečenim Josephine Baker, Nižinskemu in Harryju Sheppardu. V Linhartovi dvorani pa se bo s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina predstavila Albanska drama Skopje. V soboto, 9. maja, bo dopoldne na ploščadi pred Cankarjevim domom Shakespeariada; Teater Cizamo bo s klovni na hoduljah, z baklami in bruhalci ognja predstavil odlomke iz Hamleta, Othella ter Romea in Julije. Na isti ploščadi bo zvečer koncert mladinskega pihalnega orkestra Viva iz Zagorja ob Savi. V Slovenski filharmoniji bo koncert Tria Lorenz ob 40-letnici njihovega delovanja. V Štihovi dvorani CD bo tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, v Kosovelovi dvorani se bo še enkrat predstavil Mark Tompkins, v Linhartovi dvorani bo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd uprizorilo delo Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega, v Gallusovi dvorani pa bo slavnostni operni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter solisti - sopranistko Rebeko Radovan, altistko Mirjam Kalin in baritonistom Slavkom Savinškom. V nedeljo, 10. maja, bo v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 45-letnici Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, v Linhartovi dvorani bo še enkrat na ogled predstava Sod smodnika v izvedbi Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd, v Kosovelovi dvorani pa bodo predvajali francoski film Morilci režiserja Mathieuja Kassowitza. V Galeriji CD si bo mogoče ogledati dela Luiga Spazzapana, v Mali galeriji pa fotografije Branka Cvetkoviča z naslovom Svetloba sence - izris forme.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
V Leku prodali marca za 4,2 milijarde tolarjev
01. 05. 1998 09.49
V farmacevtski družbi Lek so marca v farmaciji prodali za 3,6 milijarde tolarjev zdravil, učinkovin in izdelkov OTC. V kozmetiki so prodali za 241 milijonov tolarjev, v veterini za 158 milijonov tolarjev in v medicinskih pripomočkih za 160 milijonov tolarjev, so zapisali v aprilski številki lekovega glasila Kolektiv. Po prodaji po državah je na prvem mestu Slovenija, sledijo pa Rusija in Belorusija, Poljska, Hrvaška in ZDA. Skupna vrednost prodaje je bila marca 4,2 milijarde tolarjev.
Januarja manjša vrednost odkupa kmetijskih pridelkov in proizvodov
01. 05. 1998 09.49
Januarja letos je vrednost odkupa kmetijskih pridelkov in proizvodov znašala približno 5,8 milijarde tolarjev, kar je za tretjino manj kot decembra lani, ugotavlja državni zavod za statistiko. Vrednost odkupa od zasebnih proizvajalcev je bila nižja za več kot tretjino, vrednost prodanih pridelkov iz lastne pridelave pa je bila večja za 31,7 odstotka. Vrednost skupnega odkupa v najpomembnejši skupini - živinoreji - je bila za 7,1 odstotka manjša, za pol odstotka je porasla vrednost odkupljene perutnine in jajc, za 11,9 odstotka pa vrednost odkupljenega mleka. Znatno se je zmanjšala tudi vrednost odkupljenih žit, industrijskih rastlin ter vrtnin. Med pomembnejšimi kmetijskimi pridelki in proizvodi se je količinsko povečal le odkup težkih prašičev za zakol, perutnine, mleka in lesa.
Noseči ljubici v hrano mešal podganji strup
01. 05. 1998 09.46
Nek osnovnošolski učitelj na Japonskem je hotel s podganjim strupom povzročiti, da bi njegova visokonoseča ljubica splavila. Po podatkih policije je 42-letni Japonec svoji 28-letni ljubici strup večkrat na skrivaj pomešal med hrano. Mlada ženska je bila že v šestem mesecu nosečnosti, na Japonskem pa je splav dovoljen le do tretjega meseca. Noseča Japonka je februarja zaradi vse slabšega počutja nekaj posumila in šla na policijo. Zdaj je zunaj nevarnosti in je medtem srečno rodila otroka.
ABB dobil posel v Mehiki
01. 05. 1998 09.46
Švicarsko-švedski koncern ABB bo v mehiškem Monterreyju sodeloval pri gradnji plinske elektrarne, vrednost posla pa znaša 250 milijonov dolarjev. Naročnik gradnje nove elektratrne, ki naj bi jo v omrežje priključili januarja 2000, je mehiška državna družba za preskrbo z električno energijo Comision Federal de Electricidad. Pogodba predvideva, da bo ABB med drugim dostavil dve plinski turbini, pripadajoča parna generatorja in dve parni turbini. Podobna naročila je ABB dobil tudi iz Tajvana, Velike Britanije in ZDA.
Število psihičnih bolnikov narašča
01. 05. 1998 09.45
Število psihičnih bolnikov po svetu po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vse bolj narašča, saj za shizofrenijo boleha okoli 45 milijonov ljudi, kakih 29 milijonov za dementnimi boleznimi, pri katerih gre za zmanjšanje umskih sposobnosti, taka je na primer Alzheimerjeva bolezen, okoli 340 milijonov ljudi pa trpi zaradi depresij in ostalih duševnih motenj. Po mnenju nemškega psihiatra Michaela Starka od 30 do 40 odstotkov ljudi po vsem svetu v življenju doživi kako psihično krizo, ki je potrebna zdravljenja. Če k temu prištejemo še ostale bolezni, potem se vsak človek najmanj enkrat v življenju neposredno sooči z duševno boleznijo. V prihodnosti lahko po mnenju WHO pričakujemo, da bo število psihično obolelih še naraslo.
Iranski verniki bodo odslej lahko romali prek interneta
01. 05. 1998 09.44
Iranski verniki bodo lahko odslej romali kar doma, in sicer s pomočjo strani na internetu, ki jo je vzpostavila uradna iranska tiskovna agencija Irna. Verniki se bodo lahko virtualno napotili v romarski kraj Karbala v Iraku, kjer je bil leta 680 ubit tretji šiitski imam Husein, ali pa obiskali mavzolej Alija Ben Abija Taleba, bratranca preroka Mohameda v Najafu. Teheranske oblasti so v začetku aprila sporočile, da bodo lahko iranski državljani prvič po koncu iraško-iranske vojne leta 1988 romali v svete šiitske kraje v Iraku.
Hotel nudi popust v primeru potresa
01. 05. 1998 09.44
V hotelu Atami Seaside Resort na japonskem polotoku Izu so se zaradi zmanjšanja števila gostov po nedavnih potresih na območju odločili uvesti popuste, katerih višina bo sorazmerna z močjo potresa. Tako bodo imeli hotelski gostje 50 odstotkov cenejše bivanje ob potresu z močjo štiri stopnje po japonski potresni lestvici, če pa bo potresni sunek dosegel pet stopenj, bodo lahko gostje drugi dan v hotelu nastanjeni zastonj. V zadnjih desetih dneh je japonska meteorološka agencija zabeležila niz potresnih sunkov s središčem pod Tihim oceanom kakih 100 km jugozahodno od Tokia. To območje velja za potresno aktivno.
Plenice na račun izraelskih davkoplačevalcev
01. 05. 1998 09.43
Izraelski premier Benjamin Netanjahu si je nakopal nov škandal, saj naj bi plenice svojih otrok kupoval z državnim denarjem. Neimenovani predstavnik vlade je pred posebnim parlamentarnim odborom pojasnil, da je "posebni proračun" za otroške plenice nujen, saj jih je treba menjavati vsaki dve uri. Plenice so pač del "toaletnih potreb" uradne rezidence predsednika vlade. Netanjahu ima z ženo Saro dva majhna sinova. Posebni odbor je razpravljal o Netanjahujevih osebnih izdatkih, potem ko se je v začetku aprila izvedelo, da samo cigare, ki jih pokadi njihov predsednik vlade, davkoplačevalce stanejo približno 5400 mark mesečno.
Jezerniki in hitrostniki že napredovali
01. 05. 1998 09.39
Četrto moštvo, ki si je že zagotovilo napredovanje v letošnji končnici, so Indiana Pacers. Moštvo Larryja Birda, ki se je že v svoji prvi trenerski sezoni uvrstil med osem najboljših moštev, je v četrti tekmi v Clevelandu zmagalo z 80:74. Sredi tekme je kazalo, da Pacers ne bodo imeli večjih težav, saj so vodili že s 15 točkami razlike. A končnica je bila vendarle dramatična. Osemindvajset sekund pred koncem so imeli domači pri zaostanku 74:77 napad, vendar je "rookie" Derek Anderson zgrešil met za tri točke, kar je nekaj sekund kaznoval Reggie Miller, ki je zadel tri proste mete. "Ponosni smo na to, kar smo dosegli, čeprav se nismo uspeli uvrstiti v konferenčno polfinale. Odločile so izkušnje, ki jih naše mlado moštvo še nima. Zagotovo pa smo letos postavili temelje za naslednje sezone, v katerih veliko pričakujemo," po porazu ni bil posebej razočaran trener Cleveland Cavaliers Mike Fratello. Najučinkovitejši igralec tekme je bil z 21 točkami domači center Shawn Kemp, pri gostih pa je 19 točk dosegel Miller, 17 pa Rick Smits. Tekma med New Yorkom in Miamijem je bila izredno nervozna, kar je postaja na njihovih medsebojnih srečanjih že tradicija. Samo sekundo pred koncem srečanja, ki ga je dobil New York in s tem izenačil izid na 2:2, je prišlo do medsebojnega obračunavanja med Larryjem Johnsonom in Alonsom Mourningom. Padlo je nekaj udarcev, kar avtomatično pomeni, da bosta omenjena košarkarja dobila prepoved nastopa na eni tekmi in ne bosta mogla nastopiti na odločilni peti tekmi.
Razmere na slovenskih cestah
01. 05. 1998 09.36
Ceste po državi so ponekod mokre in spolzke. Cesta prek prelaza Vršič je zaprta. Promet po notranjosti poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljših čakalnih dob. Za tovorna vozila nad 7 ton in pol skupne dovoljene mase velja omejitev prometa danes ter 2. in 3. maja vsak dan od 6. do 22. ure.
Hrvaška veleposlanica pričakuje hitro izročitev Šakića
01. 05. 1998 09.34
Hrvaška veleposlanica v Argentini Neda Rosandić-Šarić je danes izrazila prepričanje, da bo Argentina nekdanjega poveljnika taborišča Jasenovac Dinka Šakića kmalu izročila Hrvaški. Kot je povedala Šarićeva, je hrvaško veleposlaništvo v stalnem stiku s sodiščem v mestu Dolores, ki je pristojno za primer Šakić. Po poročilih sodišča naj bi postopek potekal hitro, zato bo Šakić gotovo že kmalu izročen Hrvaški, dodaja hrvaško veleposlaništvo v Buenos Airesu. Tudi argentinski notranji minister Carlos Corach je izjavil, da bo Šakić kmalu izročen Hrvaški, razen v primeru, če se bo temu uprl. Potem bo vse odvisno od zakonskih ovir, ki jih bodo postavili Šakićevi odvetniki, je še poudaril Corach. Šakića je argentinska policija aretirala včeraj zvečer v mestu Santa Teresita 320 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa.
Incident na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru
01. 05. 1998 09.34
Na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru je občan - redar z bližnjega kresovanja sinoči fizično napadel poveljnika straže Slovenske vojske. Poveljnik straže je občana ob navzočnosti dveh vojakov iz moštva straže nekajkrat pozval, naj se umakne, ter mu zaradi neupoštevanja pozivov in osebne ogroženosti zagrozil, da bo uporabil pištolo. Medtem ko je občan kljub opozorilom brcal poveljnika straže, se je sprožila pištola in občana ranila v desno nogo, so danes sporočili iz kabineta ministra za obrambo. Ranjenemu občanu sta navzoča vojaka nudila prvo pomoč, poveljnik straže je poklical reševalce in policijo ter o dogodku obvestil svoje nadrejene. Ranjenega občana so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Maribor. Predstavniki pokrajinskega poveljstva so v bolnišnici obiskali ranjenega občana in vzpostavili stik z njegovimi starši.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
V Kavkazu ugrabili predstavnika ruskega predsednika
01. 05. 1998 09.33
V severnem Kavkazu so oboroženi moški danes ugrabili predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina za Čečenijo Valentina Vlasova. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na rusko notranje ministrstvo, so oboroženi moški s silo odpeljali Vlasova na obmejnem območju med Ingušetijo in Čečenijo. Ruska vlada in čečensko vodstvo sta v glavno mesto Ingušetije Nasran poslali preiskovalce. O zahtevah ugrabiteljev za zdaj ni podatkov.
Napoved za sosednje pokrajine 4
01. 05. 1998 09.32
V sosednih pokrajinah bo tudi spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami. Ob Jadranu bo pihal jugo.
1. maj na Danskem v znamenju stavk
01. 05. 1998 09.32
Vse prireditve ob današnjem prazniku dela na Danskem potekajo v znamenju stavk, v katerih se stavkajoči zavzemajo za šesti teden dopusta. Obenem pa ostaja upanje, da bo delodajalcem in zvezi sindikatov LO na tajnih pogajanjih najkasneje do nedelje uspelo doseči sporazum. Vodja LO Hans Jensen je delodajalce na prireditvi v Koebenhavnu pozval k "večji podpori", svoje lastne vrste pa je posvaril pred "prevelikimi pričakovanji". Popolna uveljavitev šestega tedna dopusta je po njegovih besedah "nerealna in tudi ni sprejemljiva v okviru celotne družbe". V Koebenhavnu in okolici so morali včeraj in danes zaradi pomanjkanja bencina sicer že zapreti prve bencinske črpalke.
Vremenska slika 4
01. 05. 1998 09.32
Nad večjim delom Evrope in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in vlažen zrak.
Obeti 4
01. 05. 1998 09.32
V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme; spremenljivo oblačno bo, občasno bodo padavine, deloma plohe.
Gostovanje Albanske drame Skopje v Ljubljani
01. 05. 1998 09.32
V Cankarjevem domu bo prihodnji teden, 7. in 8. maja, med drugim tudi v okviru Dnevov Cankarjevega doma (od 8. do 10. maja), s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina gostovala Albanska drama Skopje. Milcinov Lear, prvi na makedonskih odrih, je nomad, nepomembni vladar, ki ga igralec Bajrush Mjaku ne upodablja kot kralja, ampak kot lahkomiselnegea, zlomljenega in celo dobrosrčnega starca.
Nekdanji ruandski premier priznal krivdo za genocid
01. 05. 1998 09.31
Nekdanji premier Ruande Jean Kambanda je na današnjem sojenju pred mednarodnim sodiščem ZN priznal krivdo za genocid v Ruandi. Obtožnica Kambando bremeni šestih zločinov, med njimi je prvi genocid. Kambanda je prvi obtoženec, ki je krivdo priznal, to pa bi lahko poslabšalo položaj ostalih 23 obtožencev, ki jih obtožnica prav tako obtožuje za genocid. Najvišja kazen, ki jo Kambandi lahko izreče mednarodno sodišče ZN, je dosmrtna ječa.
NATO o napotitvi enot v Albanijo
01. 05. 1998 09.29
Šestnajst članic Severnoatlantske zveze je začelo interno razpravo o možnosti napotitve mirovnih enot v Albanijo, so potrdili viri na zvezi NATO. Na željo Albanije, ki z zavezništvom sodeluje v okviru Partnerstva za mir, je prošnjo za napotitev mirovnih enot generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani izročila Italija, razprava pa je bila sprožena ta teden, na neformalnem srečanju Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. Na predlog so se po poročanju omenjenih virov članice zveze NATO odzvale previdno, sicer pa bo za odzive najverjetneje treba počakati na posvetovanja v zavezniških prestolnicah. Medtem ko šestnajsterica doslej o možnosti napotitve zavezniških enot v Albanijo na skupnih sestankih ni uradno razpravljala, pa so že pred nekaj časa na zvezi NATO povedali, da bo strokovna zavezniška skupina odpotovala v Tirano, kjer bo preučila možnosti za ustanovitev posebne enote, ki bi tej državi v okviru partnerstva za mir pomagala pri prestrukturiranju vojske in nadzorovala razmere v regiji.
Brazilci izgubili v lokalnem derbiju
30. 04. 1998 09.55
Svetovni nogometni prvaki Brazilci so v prijateljskem srečanju po zaslugi zadetka Claudia Lopeza v 84. minuti tekmo proti Aregentincem izgubili z 1:0.
Barceloni španski pokal že 24.
30. 04. 1998 09.54
Španski državni nogometni prvaki, moštvo iz Barcelone, so svoj 24. naslov pokalnega zmagovalca proti Mallorci osvojili šele po podaljških. "Srečanje bi morali dobiti že v rednem delu," je povedal Barcelonin nizozemski trener Louis Van Gaal. Mallorca je po zadetku Jovana Stankoviča celo povedla, vendar je "Barcinim" nogometašem v 67. minuti uspelo izenačiti. Uspešen je bil Rivaldo. V končnici srečanja sta bila pri Mallorčanih izključena kar dva igralca - Oscar Alcides in Enrique Fernandez Romero -, vendar so Katalonci uspeli zmagati šele po streljanju nastrožjih kazni (5:4).
IRA v svojem prvem odzivu na mirovni sporazum o Ulstru zavrnila razorožitev
30. 04. 1998 09.30
Irska republikanska armada (IRA) se je danes prvič odzvala na mirovni sporazum o Ulstru, ki so ga na večstranskih pogajanjih sklenili 10. aprila. V zapletenem sporočilu je IRA sporazum pozdravila kot "pomemben korak", ki pa ne zadošča za trdno osnovo trajni rešitvi. Podprla je mirovno strategijo svojega političnega krila Sinn Feina, a zatrdila, da orožja ne bo položila. Sporazum določa, da se morajo paravojaške skupine na Severnem Irskem v obdobju dveh let razorožiti. IRA je svoje stališče objavila v današnji izdaji tednika Sinn Fein Republican News. Bela hiša je v svojem odzivu na izjavo IRE zmanjšala pomen njene zavrnitve razorožitve. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry je danes dejal, da so podpisnice sporazuma sedaj osredotočene na referendum o sporazumu, ki bo na irskem otoku 22. maja, in da je razorožitev le ena od točk sporazuma. "Vedno smo jasno podpirali strani, naj delujejo v smeri okrepitve zaupanja in zmanjšanja napetosti, obstaja pa več načinov ocenjevanja, kako strani prevzemajo to odgovornost," je še dejal.
Rusija: Imenovali 11 ministrov nove vlade
30. 04. 1998 09.28
Ruski predsednik Boris Jelcin in premier Sergej Kirijenko sta danes imenovala 11 ministrov nove vlade. O preostalih članih vlade se bosta pogovarjala na naslednjem srečanju, ki je napovedano za 5. maj. Za namestnika predsednika vlade, pristojnega za socialna vprašanja, sta imenovala Olega Sisujeva. Sisujev je tretji namestnik premiera. Jelcin je namreč v torek že imenoval dva namestnika, Borisa Nemcova in Viktorja Hristenka, saj bo nova vlada imela le tri namestnike predsednika vlade. Jakov Urinson je ostal na položaju ministra za gospodarstvo, minister za kmetijstvo je Viktor Semjonov, pravosodni minister je Pavel Krašeninikov, na položaju ministra za privatizacijo pa je prav tako ostal Farid Gazizulin. Za ministrico za delo in socialno politiko sta imenovala Oksano Dmitrijevo, ki je bila doslej poslanka opozicijske liberalne stranke Jabloko. Minister za znanost in tehnologijo je Vladimir Bulgak, minister za naravne vire Viktor Nekrutenko, minister za energetiko je postal bančnik Sergej Generalov, minister za transport Sergej Frank in ministrica za kulturo Natalija Dementjeva.
Ariane 44P utirila egiptovski Nilesat 101 in japonski BSat 1b
29. 04. 1998 09.57
Davi ob 0.53 po srednjeevropskem času so v Gvajanskem vesoljskem centru (CSG) v Južni Ameriki izstrelili 108. evropsko nosilno raketo vrste ariane. Ariane 44P je 21 minut po izstrelitvi v orbito prehoda na geostacionarno tirnico utirila prvi egiptovski in hkrati prvi afriški umetni satelit Nilesat 101, pet minut kasneje pa še japonski satelit BSat 1b. Nilesat 101 ima maso 1.840 kg in je vreden 158 milijonov dolarjev. V geostacionarni orbiti bo za vrsto afriških in azijskih držav od Maroka do Perzijskega zaliva prenašal televizijske programe. Satelit je izdelala britansko-francoska družba Matra Marconi Space. BSat 1b ima maso 1.230 kg in je stal 130 milijonov dolarjev. V geostacionarni tirnici bo približno 10 milijonov japonskih gospodinjstev oskrboval s televizijskimi programi. Satelit je izdelala kalifornijska družba Hughes Space & Communications. Gre za že 12. japonski satelit utirjen z raketo ariane. Davišnja izstrelitev ariane, četrta od 12 načrtovanih za letos, je bila 36. uspešna zaporedna izstrelitev ariane 4 doslej.