11.sepmteber

Francoski koncern Schneider prevzel Lexel
12. 01. 1999 08.11
Francoski koncern za elektrotehniko Schneider je prevzel skandinavsko podjetje Lexel, specializirano za materiale, potrebne pri distribuciji in oskrbi z električnim tokom. Kot so povedali predstavniki Schneiderja, znaša cena nakupa 1,79 milijarde mark. Lexel, ki je bil doslej v lasti finskega Ahlstroema in danske družbe NKT, ima zastopstva v 15 državah, njegov letni promet pa znaša 1,04 milijarde mark.

Ameriški letali napadli iraško protiletalsko obrambo
11. 01. 1999 16.22
Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva so tri ameriška bojna letala nad območjem prepovedi poletov na severu Iraka danes streljala na iraško protiletalsko obrambo, potem ko jih je zaznal iraški radar.

Japonski premier Obuchi na obisku v Italiji
11. 01. 1999 16.15
Japonski premier Keizo Obuchi se je v okviru obiska v Italiji sestal s italijanskim predsednikom Oscarjem Luigijem Scalfarom, pogovorom pa je prisostvoval tudi zunanji minister Lamberto Dini. Obuchi je med pogovorom večkrat potrdil, da želi uspešno sodelovanje med Japonsko, ZDA in Evropsko unijo ter stabilen evro.

Šimon Peres poziva Izrael, naj prizna palestinsko državo
11. 01. 1999 16.13
Nekdanji izraelski premier Šimon Peres, ki je danes govoril pred palestinskim zakonodajnim svetom v Ramali, je prihodnjo izraelsko vlado pozval, naj prizna palestinsko državo.

ZDA in Velika Britanija zaprli veleposlaništvi v Ugandi
11. 01. 1999 16.09
ZDA in Velika Britanija so danes zaprle svoji veleposlaništvi v ugandski prestolnici Kampala, so sporočili dipomatski viri, niso pa želeli pojasniti vzroka za to odločitev. Po neuradnih poročilih sta veleposlaništvi, ki sta nameščeni v isti stavbi v središču Kampale, prejeli grožnjo z bombnim napadom.

V galeriji Commerce bodo jutri odprli razstavo Vrata Mira Hajnca
11. 01. 1999 16.08
V ljubljanski galeriji Commerce bodo jutri, v torek pozno popoldne odprli razstavo Vrata koroškega likovnika Mira Hajnca, ki v središče svoje ustvarjalnosti skoraj vselej postavlja človeško figuro. Razstavljene podobe prinašajo poetiko, polno svežine in iskrive energije, je ob razstavi zapisal Marko Košan.

Bruselj ne razmišlja o predčasni uvedbi bankovcev in kovancev evra
11. 01. 1999 15.56
Na Evropski komisiji so danes povedali, da komisija ne namerava predlagati skrajšanja roka, ki si ga je Evropska unija postavila za uvedbo bankovcev in kovancev evra. Da bi skupne bankovce in kovance dali v obtok pred 1. januarjem 2002, kot je predvideno, bi se morala petnajsterica odločiti soglasno.

Določena višina izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti
11. 01. 1999 15.06
Odbor za spremljanje kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je danes sprejel ugotovitvene sklepe o višini izhodiščne plače za prvi tarifni razred za negospodarske dejavnosti, ki znaša 42.506 tolarjev, in o višini dnevnic za službena potovanja v državi ter nadomestil za ločeno življenje. Novo določene vrednosti iz kolektivne pogodbe veljajo od 1. januarja letos, so sporočili z ministrstva za delo družino in socialne zadeve.

Jutri srečanje zunanjih ministrov Frleca in Granića na gradu Bežanec
11. 01. 1999 15.04
Na gradu Bežanec v bližini Zagreba se bosta jutri na delovnem srečanju sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Boris Frlec in Mate Granić. Po pogovorih, predvidoma ob 15. uri, je napovedana izjava ministrov za novinarje.

Minister Marinček na srečanje obrambnih ministrov jugovzhodne Evrope in ZDA
11. 01. 1999 15.01
Minister za znanost in tehnologijo Alojz Marinček, ki opravlja naloge ministra za obrambo, se bo jutri v Atenah udeležil ministrskega srečanja obrambnih ministrov držav jugovzhodne Evrope ter Italije in ZDA. Na srečanju bodo razpravljali predvsem o krepitvi sodelovanja držav jugovzhodne Evrope pri utrjevanju miru in stabilnosti v regiji ter o njihovemu približevanju zahodnoevropskim vojaško - političnim integracijam, so danes sporočili z obrambnega ministrstva.

Zakon o davku od iger na srečo jutri prvič pred poslanci DZ
11. 01. 1999 14.52
Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko se bo jutri na svoji prvi seji v novem letu med drugim lotil prve obravnave predloga zakona o davku od iger na srečo, ki ga je v parlamentarni postopek predložila vlada, obdavčuje pa klasične in posebne igre na srečo.

Papež poziva k začetku pogovorov med Srbi in Albanci na Kosovu
11. 01. 1999 12.58
Papež Janez Pavel II je pozval mednarodno skupnost, naj pripravi teren za pogovore med Srbi in ljudmi, ki živijo na Kosovu. Po njegovih besedah je treba storiti vse, da se Srbi in Albanci s Kosova čimprej sestanejo in najdejo poti za mirno rešitev krize. Papež je ta poziv poslal v svojem letnem poročilu >>stanje v svetu<<, ki je naslovljen na diplomatski zbor, akreditiran v Vatikanu.

Umik sponzorja olimpijskih iger 2000 v Sydneyu
11. 01. 1999 12.35
Ameriško naftno podjetje Texaco-Caltex je prekinilo 6,3 milijone ameriških dolarjev vredno pogodbo z Organizacijskim komitejem olimpijskih iger 2000 v Sidneyu (SOCOG). Prekinitev pogodbe bo organizatorjem letnih olimpijskih iger v avstralski državi Novi Južni Wales povzročila kar precejšen primanjkljaj sredstev za pripravo iger.

Avtobusi se bodo 22. januarja ustavili za eno uro
11. 01. 1999 12.32
Sindikat voznikov Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) je za 22. januar napovedal opozorilno stavko, ki se bo pričela ob 10. uri in trajala do 11. ure. V času stavke ne bo vozil nobeden od avtobusov na rednih progah. Popoldne se bodo predstavniki sindikata sestali z vodstvom podjetja in skušali najti rešitev, sprejemljivo za obe strani.

Obe strani obljubljata pošten sodni postopek
11. 01. 1999 12.29
Republikanski in demokratski senatorji so včeraj obljubili, da bodo zagotovili pošten postopek impeachmenta proti ameriškemu predsedniku Clintonu. Obe strani pa si še vedno nista enotni glede poziva prič. Clintonova ekipa odvetnikov se je včeraj temeljito pripravljala na postopek, prvi po letu 1868, ki se bo začel danes.

Japonski zunanji minister Komura v Izraelu
11. 01. 1999 11.56
Japonski zunanji minister Masahiko Komura se je danes dopoldan sestal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem na pogovorih o ponovno zastalem bližnjevzhodnem mirovnem procesu.

Umrl slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš
11. 01. 1999 11.49
V 78. letu je v Ljubljani umrl slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš, eden najpomembnejših slovenskih skladateljev in glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Rodil se je 20. marca 1921 v Ljubljani, kjer je živel in delal vse življenje. Na državnem konzervatoriju in glasbeni akademiji v Ljubljani (v razredu prof. Slavka Ostrca) je diplomiral leta 1941 in se do leta 1943 izpopolnjeval iz kompozicije v Sieni in Rimu. Ustvarjalno se je najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku 60. let sprejel najnovejša glasbena iskanja. Ramovš je za svoj obsežen in kakovosten opus prejel več priznanj in nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1977 je bil častni član SAZU. Leta 1988 je bil imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije.

Sile zveze NATO začele z uničevanjem vojaške opreme bosansko-hrvaške vojske
11. 01. 1999 11.29
Mirovne sile zveze Nato so začele z uničevanjem določenega dela vojaške opreme bosansko-hrvaške vojske. Enote SFOR-ja, ki v Bosni štejejo približno 32.000 pripadnikov, so v soboto zasegle nekaj tankov, topništva in drugega orožja. Kot je načrtovano, naj bi zaseženo vojaško opremo uničili v 24 urah. Do te akcije SFOR-ja je prišlo po neodobrenih imenovanj in napredovanj številnih generalov bosansko-hrvaške vojske. SFOR mora po besedah predstavnika te organizacije taka imenovanja in napredovanja odobriti, da se zagotovi apolitičnost in profesionalizacijo vojske. Obenem so pozvali člana predsedstva etničnih Hrvatov v Bosni, da prekliče nedavna imenovanja in napredovanja.

Povezovanje Volva in Fiata
11. 01. 1999 11.04
Predstavniki švedskega proizvajalca avtomobilov Volva so danes potrdili govorice o povezovanju z italijanskim Fiatom. Kot je povedal Volvov predstavnik za stike z mediji, so pogovori o povezovanju s Fiatom v teku, trenutno pa še ne želijo spregovoriti o podrobnostih posla. Enako so potrdili tudi predstavniki Fiata.

Cohen: ZDA so ''pripravljene odgovoriti'' Iraku
11. 01. 1999 11.02
Združene države Amerike so ''pripravljene odgovoriti'', če bo Irak grozil svojim sosedam ali Kurdom na severu države, je danes v Tokiu, kamor je v nedeljo prispel na tridnevni obisk, zatrdil ameriški obrambni minister William Cohen.

Belgija za hitrejše uvajanje bankovcev in kovancev evra
11. 01. 1999 10.39
Belgijski finančni minister in podpredsednik vlade Elio Di Rupo je napovedal, da bo svoje evropske kolege skušal prepričati, naj Evropska unija skrajša čas do napovedane dokončne uvedbe bankovcev in kovancev evra. Ti bodo po dosedanjih načrtih v obtok dani 1. januarja 2002, nacionalni denar pa bodo dokončno zamenjali 1. julija istega leta.

V prvih enajstih mesecih lani višja blagovna menjava
11. 01. 1999 10.38
Slovenija je v prvih enajstih mesecih lani izvozila za 8,33 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 9,24 milijarde dolarjev, so v prvi, skrajšani objavi podatkov sporočili iz državnega statističnega urada. Primanjkljaj je v lanskih prvih enajstih mesecih znašal 908 milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 90,2-odstotna. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1997 se je vrednost izvoza, izražena v ameriških dolarjih, povečala za 8,6 odstotka, uvoza pa za 7,3 odstotka.

V Švici naprodaj 40 Chagallovih del
11. 01. 1999 10.19
V Soleureju na vzhodu Švice bo od 17. januarja do 25. aprila naprodaj štirideset izvirnih olj Marca Chagalla. Vsako delo bo naprodaj po fiksni ceni prvemu kupcu, je sporočila galerija Schaer in Wildbolz. Originali bodo prodani po zanimivi ceni, ker jih bo galerija predala neposredno v roke kupcev, je še povedal eden izmed lastnikov galerije, Kurt Schaer. Cene del, naslikanih med leti 1948 in 1982, se gibljejo med 130.000 in milijonom švicarskih frankov. Marc Chagall je bil rojen v židovski družini v Belorusiji leta 1887, od leta 1923 dalje pa je živel v Franciji, kjer je leta 1985 tudi umrl.

Univerza v Cambridgeu je najbogatejša v Veliki Britaniji
11. 01. 1999 10.18
Univerza v Cambridgeu ni le ena izmed najstarejših in najprestižnejših univerz v Veliki Britaniji, marveč je tudi ena izmed najbogatejših. Njeno bogastvo je bilo ocenjeno na več kot 2 milijardi funtov. Prvič v zgodovini njenega 800-letnega obstoja je imetje univerze doseglo tako visoko vrednost in univerza v Cambridgeu je s tem prehitela svojo večno tekmico, univerzo v Oxfordu, ki svoje imetje ocenjuje na ''borih'' 492 milijonov funtov. Dediščina univerze v Cambridgu je razdeljena med univerzo samo in njenih 35 fakultet, ki delujejo samostojno. Imetje univerze sestavljajo nepremičnine, predvsem pa donacije nekdanjih učencev, ocenjene na milijardo funtov. V to pa ni vštetih več slikarskih mojstrovin, med katerimi je tudi Tizianovo platno, ker so te po mnenju predstavnikov univerze neprecenljive vrednosti. Kljub vsemu bogastvu je univerza še vedno odvisna predvsem od državnega proračuna.

Srednjeevropska turneja Comedie Francaise
11. 01. 1999 10.15
Slovito pariško gledališče Comedie Francaise bo z uprizoritvijo Scapinovih zvijač Jean-Baptista Poquelina Moliera 12. februarja krenilo na tritedensko uradno turnejo po prestolnicah štirih srednjeevropskih držav, Madžarske, Romunije, Češke in Poljske. Predstavo režiserja Jean-Louisa Benoita z Gerardom Giroudonom v naslovni vlogi na sceni in v kostumih Alaina Chambona bo ansambel nekdaj kraljevskega Francoskega gledališča, ki ga je ustanovil in prvi vodil Moliere, med srednjeevropsko turnejo odigrali enajstkrat. Odlične bodo tudi zasedbe stranskih vlog: starca bosta igrala Christian Blanc kot Argante in Malik Faraoun kot Geronte, ob Isabelle Gardien (Hyacinthe) in Florence Viala (Zerbinette). Comedie Francaise bo turnejo začela v budimpeštanskem gledališču Vig z gostovanjem 12., 13. in 14. februarja ter sklenila v Varšavskem narodnem gledališču 5., 6. in 7. marca, po predstavah v Bukareštanskem narodnem gledališču od 19. do 21. februarja in v Narodnem gledališču v Pragi 27. in 28. februarja.

Umrl francoski džezist Michel Petrucciani
11. 01. 1999 10.14
V newyorški bolnišnici Beth Israel je za hudo pljučnico v 37. letu starosti umrl francoski džezovski pianist in skladatelj Michel Petrucciani. Pianist Petrucciani, od otroštva zaznamovan z redko boleznijo nepravilne rasti kosti, zaradi katere nikoli ni zrasel, se je kot eden redkih evropskih džezistov uveljavil na drugi obali Atlantika. EMI je decembra izdala zbirko sedmih plošč, ki jih je v letih od 1986 do 1994 kot prvi Francoz posnel za slovito newyorško hišo Blue Note. Džezovsko ''intimni, lirični in strastni'' Petrucciani po definiciji Džezovskega slovarja pariškega založnika Roberta Laffonta je igral z največjimi sodobnimi džezisti in leta 1994 osvojil nagrado za najboljši album leta za Sprehod z Dukeom (Promenade avec Duke). V Orangeu na jugu Francije rojenemu Petruchu, kot so ga klicali prijatelji, pa se ni izpolnil življenjski cilj: v Franciji odpreti mednarodno džezovsko šolo, da bi preprečil izumiranje džeza, ki ga je sam kot otrok džezovskega kitarista igral na klavirju od četrtega leta.

Ameriški turisti so ubežali ugrabitvi
11. 01. 1999 10.09
Dva ameriška turista sta v nedeljo v Jemnu ubežala ugrabitvi, ostala pa sta brez svojih fotoaparatov in denarja, je danes sporočila policija v Sani.

Aretirali odgovorne za nedavne umore na Siciliji
11. 01. 1999 10.08
Oblasti so davi aretirale tri domnevne naročnike in morilca petih moških, ki so bili ubiti 2. januarja letos v nekem baru v kraju Vittoria blizu Raguse na Siciliji, so sporočili policijski viri.

Na jugu Italije odkrili antične grobove
11. 01. 1999 10.06
Italijanski arheologi so v kraju Paestum južno od Neaplja odkrili ostanke dveh antičnih grobov. Odkritje je zelo pomembno za odkrivanje antične grške naselbine na tem območju. Predstavniki arheološkega muzeja v Salernu menijo, da naj bi bili ostanki grobov iz 6. oziroma z začetka 5. stoletja pr.n.št. V enem od grobov so našli tudi mumijo, zato arheologi domnevajo, da gre za grob pomembnega predstavnika grške kolonije. Stene groba so okrašene z motivi geometrijskih likov, palm in dreves z granatnimi jabolki, ki so bila simbol onostranstva. Sicer je Paestum eno največjih italijanskih arheoloških najdišč, ki je znano predvsem po ruševinah grškega templja. Grško naselbino Pozejdonijo so ustanovili v 6. stoletju pr.n.št., leta 273 pr.n.št. pa so jo zasedli Rimljani.

Slavna risba Leonarda da Vincija bo na ogled v Benetkah
11. 01. 1999 10.05
Slavno risbo moškega Leonarda da Vincija, ki jo je Italija izbrala za motiv na novi evropski skupni valut evro, bodo konec aprila izjemoma postavili na ogled v Benetkah, so sporočili z beneške Akademije, ki risbo hrani. Zadnja razstava omenjene risbe, na kateri je upodobljen moški, ki ima roke in noge v krogu, sega v leto 1982. Risbo so restavrirali leta 1992, ogledati pa si jo bo mogoče od konca aprila pa do konca julija letos.