1918
Prikaz celotnega Bergmanovega opusa
27. 12. 2003 00.00
Avstrijski filmski muzej na Dunaju bo januarja in februarja prihodnje leto prvič v Avstriji prikazal celotni filmski opus Ingmarja Bergmana.
Klimtova slika za 29 milijonov dolarjev
11. 11. 2003 00.00
Slika z naslovom Vila na jezeru Attersee, ki jo je Gustav Klimt naslikal leta 1917, je dosegla ceno 29.1 milijona dolarjev.
V Rusiji našli neznano Tizianovo platno
24. 09. 2003 00.00
Iz Habarovska na skrajnem ruskem Vzhodu je prišla novica, da so po konzervaciji neke slike ugotovili, da gre pravzaprav za delo Tiziana, enega velikih mojstrov italijanske renesanse.
Putin zaključil obisk Velike Britanije
27. 06. 2003 00.00
Po uradnem slovesu od britanske kraljice Elizabete II. v Buckinghamski palači je ruski predsednik Vladimir Putin skupaj s soprogo Ljudmilo zaključil štiridnevni obisk Velike Britanije, prvi tako visok ruski obisk v Veliki Britaniji v 130 letih.
Novi primeri atipične pljučnice
28. 03. 2003 00.00
Hongkong je uvedel drastične ukrepe za zajezitev pojava atipične pljučnice. Samo danes so zabeležili 58 novih primerov, kar je doslej najvišje število obolelih v enem dnevu, enajst ljudi pa je že umrlo. V Šanghaju so medtem odkrili štiri nove primere atipične pljučnice, za posledicami bolezni pa je na Kitajskem umrlo 34 ljudi.
50 let po Stalinu
05. 03. 2003 00.00
V Rusiji in nekdanji Sovjetski zvezi so obeležili 50. obletnico smrti komunističnega diktatorja Josifa Visarionoviča Stalina, ki še vedno buri duhove v Rusiji.
100 let slovenskega gledališča v Trstu
02. 02. 2003 00.00
V Kulturnem domu v Trstu je bila slovesnost v počastitev 100-letnice delovanja Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu. Na gala večeru so nastopili gledališki igralci iz Italije in Slovenije, med njimi nekdanji in sedanji člani tržaškega ansambla.
Slovenska turista na Baliju: Razburljivo poročno potovanje
16. 10. 2002 00.00
Štiri dni o eksploziji v mestu Kuta na indonezijskem otoku Bali so se od tam vrnili štirje slovenski turisti. V klepetalnici 24ur.com smo se pogovarjali z mladoporočencema Mojco Počivavšek in Miho Kotnikom, ki sta se nahajala v neposredni bližini ob času eksplozije.
Sovjetska zveza bi bila stara 80 let
30. 12. 2002 00.00
Danes mineva natanko 80 let, ko so tedanje sovjetske republike na ozemlju ruskega imperija ustanovile Zvezo sovjetskih socialističnih republik oziroma Sovjetsko zvezo.
Blatter ostaja predsednik Fife
29. 05. 2002 00.00
Dosedanji predsednik Fife Blatter je na 53. rednem kongresu Mednarodne nogometne zveze v Seulu na volilni skupščini že v prvem krogu dobil 139 glasov in dobil nov štiriletni mandat do SP 2006 v Nemčiji.
Avstralija: No worries, mate!
22. 03. 2002 00.00
Avstralija, ki se začne na A, je vsa ENA A. Dežela, ki je tako daleč in ima ceste, ki vse vodijo samo daleč. Avstralija je dežela tam spodaj, na sončni strani zemljevida sveta in dežela prijaznih ljudi.
Shod nemških komunistov
13. 01. 2002 00.00
Pod okriljem nemške levice je v Berlinu potekal tradicionalni shod v spomin na voditelja nemških komunistov, Roso Luxembourg in Karla Liebknechta, ki so ju ustrelili 15. januarja leta 1919.
Protestni shod Gibanja za ljudi
04. 10. 2001 00.00
Gibanje za ljudi je v Mariboru pripravilo protest zoper ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, ki se ga je udeležilo le približno 300 udeležencev.
Venus zmagala v sestrskem finalu
09. 09. 2001 00.00
V ženskem finalu odprtega prvenstva ZDA je Venus Williams premagala sestro Sereno. Med moškimi se bosta v finalu spopadla Američan Pete Sampras in Avstralec Lleyton Hewitt.
Ob 10. obletnici pekrskih dogodkov
23. 05. 2001 00.00
Mariborčani so ob pekrskih dogodkih pokazali izjemno odločenost, da ubranijo voljo slovenskega naroda in vseh državljanov in državljank Slovenije, izraženo na plebiscitu, je na slavnostni seji mestnega sveta ob 10. obletnici pekrskih dogodkov in vojne za Slovenijo, na kateri so sodelovali najvidnejši predstavniki političnega, gospodarskega, vojaškega in kulturnega življenja v mestu ter predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij, dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah so prebivalci Maribora takšno odločenost za obrambo nacionalnih interesov kot leta 1991 pokazali že v času, ko je Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije v Maribor, po prvi svetovni vojni leta 1918 ter v letih od 1941 do 1945. Ob pekrskih dogodkih so Mariborčani zgodovinsko tradicijo nadaljevali, na kar so lahko ponosni.
Kraja v muzeju Eremitage
23. 03. 2001 00.00
Iz svetovno znanega muzeja Eremitage v Sankt Peterburgu so ukradli francosko oljno sliko iz 19. stoletja avtorja Jeana Leona Geroma z naslovom Kopalnica v Haremu. Policija je muzej že zaprla in iz njega ne spušča ljudi. V iskanje slike so vključili tudi pse, pridružile pa naj bi se jim tudi posebne enote.
Umrl Nace Simončič
21. 01. 2001 00.00
V 83. letu starosti je v Ljubljani umrl lutkar, igralec in režiser Lutkovnega gledališča Ljubljana Nace Simončič. Od leta 1963 vse do upokojitve je bil vodja lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija. Pisal, prirejal in režiral je igre za ročne lutke in marionete ter igral zlasti živalske in komične vloge. Ljubiteljem lutk bo ostal v spominu predvsem po vlogah v Žogici Marogici, Pavlihi in Kužku Ostružku, z režijo Sapramiške, z nanizanko Kljukčeve dogodivščine in z večkrat nagrajenim Radovednim tačkom. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji.
80-letnica slovenskega baleta
08. 01. 2001 00.00
Na Dunaju bodo jutri odprli razstavo o 80-letnici slovenskega baleta. Razstavo bo v prostorih Združenja za glasbeno gledališče odprl veleposlanih RS na Dunaju Ivo Vajgl. Na 28 razstavnih panojih bo predstavljeno dokumentarno gradivo s predstav ljubljanskega in mariborskega gledališča od sezone 1918/19 do 1998/99. Na razpolago bo tudi katalog in pisno gradivo o zgodovini slovenskega baleta v slovenščini in nemščini. Na slovesnosti bosta študentki srednje baletne šole v Ljubljani Manca Krnel in Eva Gašparič izvedli nekaj plesnih miniatur na glasbo Istrijanka skladatelja Karola Pahorja. Razstav bo odprta do 5. aprila.
Muzej iz Strasbourga bo moral vrniti sliko
11. 12. 2000 00.00
Muzej iz Strasbourga bo moral sliko priznanega avstrijskega umetnika Gustva Klimta (1862-1918) vrniti avstrijski judovski družini, ki so ji jo nacisti zaplenili med drugo svetovno vojno. V skladu z odločitvijo sodišča bodo tako dedičem dunajskega antikvarja Karla Grunwalda vrnili sliko z naslovom Izpolnitev (Die Erfuellung), ki jo je Klimt z različnimi tehnikami ustvaril leta 1909, mesto Strasbourg pa bo moralo dedičem, ki sedaj živijo v Parizu, Franklin Lakesu in na Dunaju, izplačati še denarno odškodnino v višini 7620 evrov.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Maistrove spominske prireditve
25. 11. 2000 00.00
Na Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah so se začele 15. Maistrove spominske prireditve, ki jih organizirajo ministrstvo za obrambo, Turistično društvo Zavrh in občina Lenart. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi, načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Iztok Podbregar, je ob tej priložnosti poudaril, da je bil general in pesnik Rudolf Maister ena največjih vojaških osebnosti v slovenski zgodovini, ki je s svojimi dejanji segla daleč v prihodnost in v širši evropski prostor.
Spomin na generala Maistra
23. 11. 2000 00.00
Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.
Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju časnika The Times je novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine Karađorđević v ZRJ in izrazil upanje, da ji bo strmoglavljeni Slobodan Milošević vrnil palačo. Koštunica naj bi se zavzemal za razpis referenduma o vrnitvi Krađođevićev in vztrajal, da Milošević svojo uradno rezidenco prepusti kraljevi družini, ki je bila lastnice rezidence v letih od 1918 do 1941. Jugoslovanski prestolonaslednik, 55-letni Aleksandar Karađođević, trenutno živi v Londonu. Po njegovem mnenju je treba vrnitev premoženja izpeljati na način, ki ne bo boleč za ljudstvo.
Retrospektiva Klimt in ženske
24. 09. 2000 00.00
Osrednji muzej avstrijske umetnosti bo otvoril retrospektivo z naslovom Klimt in ženske, ki jo sestavlja sto del Gustava Klimta, posvečenih ženskam. Ob robu razstave bodo organizirane tudi številne tematske konference.
Otto von Habsburg bo dobil 20. vnuka
23. 09. 2000 00.00
Otto von Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., bo že 20. postal dedek. Habsburgov sin Georg, ki živi v Soskutu pri Budimpešti, in njegova žena Eilika von Oldenburg pričakujete svojega prvega otroka. Nadvojvodinja Eilika je v petem mesecu nosečnosti, tako da družina pričakuje naraščaj sredi januarja drugega leta. Georg se je z Eiliko, ki izvira sicer iz severnonemške plemiške rodbine, poročil pred tremi leti na Madžarskem, kjer je bil njegov ded Karel I. do leta 1918 tudi madžarski kralj. Otto von Habsburg pa je po demokratičnih spremembah po letu 1989 kot poslanec v Evropskem parlamentu velik zagovornik vključitve Madžarske v Evropsko unijo. Otto ima poleg Georga še enega sina, pet hčera in, do tega trenutka, 19 vnukov.
V hrvaškem morju našli razbitine šestih ladij
16. 08. 2000 00.00
Italijanski potapljači so v hrvaškem morju med otokoma Pag in Lošinj našli razbitine šestih vojaških ladij iz prve in druge svetovne vojne. Ladje so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ležale med 70 in 80 metri globine. Gre med drugim za dve italijanski ladji, ki sta potonili 1. novembra 1944, in ostanke avstroogrskih ladij Albanija in Euterpa, ki jih je leta 1916 in 1918 torpedirala italijanska vojska.
Ruski car in njegova družina bodo svetniki
14. 08. 2000 00.00
Svet ruske pravoslavne cerkve je na sestanku za zaprtimi vrati danes v Moskvi soglasno sprejel odločitev, da bo carja Nikolaja II. in člane njegove družine proglasil za svetnike, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Umrl eden največjih španskih arhitektov
20. 07. 2000 09.09
V Madridu je v torek v 81. letu starosti po dolgem boju z rakom umrl eden največjih španskih arhitektov Francisco Javier de Oiza. Bil je avtor načrtov najznamenitejših španskih zgradb, med njimi banke Bilbao Vizcaya in steklena hiša na glavni prometnici Paseu de la Castellana v Madridu ter univerze Navarra v Pamploni, španskega veleposlaništva v Bruslju ter muzeja sodobne umetnosti v Las Palmasu na Kanarskih otokih.
BMW prodal rekordno število avtomobilov
21. 06. 2000 16.49
Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je v letošnjih prvih petih mesecih prodal rekordnih 215.000 vozil, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Višja prodaja je po mnenju vodstva koncerna posledica večjega povpraševanja po seriji 3, katere prodaja se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 15,8 odstotka na 215.000 vozil, je razvidno iz objavljenih podatkov družbe.