1918
Japonci se bojijo izgube zaposlitve
26. 04. 2000 19.43
Na Japonskem se kar 84 odstotkov Japoncev, starih okoli 30 let, boji za svojo zaposlitev oz. zaposlitev družinskih članov. Raziskava časnika Yomiuri Shimbun je tako pokazala, da se je delež ljudi, ki se boji za svojo zaposlitev v primerjavi z rezultati lanske raziskave, še povečal.
Protesti beloruske opozicije
25. 03. 2000 20.02
Policijske in vojaške enote so danes v središču beloruskega glavnega mesta Minsk razgnale več tisoč opozicijskih protestnikov. Demonstranti so na sicer nelegalnem shodu zahtevali politični dialog in svobodne parlamentarne volitve. Policija je aretirala tudi več ruskih novinarjev, ki so spremljali dogodek, vendar so bili ti po osebnem posredovanju začasnega predsednika Vladimirja Putina kmalu izpuščeni.
Švedski trobentač v CD
16. 03. 2000 09.05
Danes in jutri se bo v Cankarjevem domu slovenskemu občinstvu prvič predstavil švedski virtuoz na trobenti Hakan Hardenberger. Z orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko mladega nemškega dirigenta Marca Albrechta bo izvedel Koncert za trobento in orkester (s podnaslovom Nobody Knows the Trouble I See) Berndta Aloisa Zimmermanna (1918-1970). Nastop trobentača, ki ga odlikujeta ''čudovit ton in močna izraznost,'' bosta dopolnili izvedbi Ravelove skladbe Couperinov nagrobnik in dela Stravinskega Pomladno obredje.
Gripa - najhujši milenijski hrošč
12. 01. 2000 12.19
Milijoni obolelih po svetu so dokaz, da je najhujši milenijski hrošč leta 2000 pravzaprav gripa.
Kraja Picassojeve risbe
31. 12. 1999 14.02
Neznanci so iz založniške hiše francoskega komunističnega časnika Humanite v Saint-Denisu pri Parizu v četrtek ukradli risbo - portret slavnega slikarja Pabla Picassa. Risba je ocenjena na približno 3,6 milijona frankov.
Božič preživeli v strelskem jarku
25. 12. 1999 17.54
Devet Britancev je letošnji božič preživelo v strelskem jarku v Flandriji, kjer je med prvo svetovno vojno potekala bitka.
Atelje Gustava Klimta bodo preuredili
22. 12. 1999 16.00
Mednarodno združenje Arch Foundation namerava dunajski atelje Gustava Klimta (1862-1918), avstrijskega slikarja in vodilnega predstavnika dunajske secesije, preurediti v kulturni center. Avstrijsko finančno ministrstvo, ki je lastnik poslopja z ateljejem, je namreč napovedalo prodajo. Urad za zaščito nacionalne dediščine je doslej zavračal, da bi atelje uvrstili v kulturno dediščino, ker naj v njem ne bi bilo ohranjenih dovolj originalnih predmetov. Po besedah ustanoviteljice Arch Foundation Francesce Habsbourg je to še edina vila, v kateri je živel in ustvarjal Klimt, ki je še niso porušili. Klimt, avtor simboličnih stenskih slikarij, portretov in krajine, je v ateljeju deloval od 1912 do 1918. Tu je med drugim ustvaril tudi fresko v spomin na Beethovna.
Kaj bereta slovenski učitelj in učenec?
14. 12. 1999 15.04
V Slovenskem šolskem muzeju bodo jutri odprli razstavo Kaj bereta slovenski učitelj in učenec: pedagoški in mladinski listi na Slovenskem v 20. stoletju, ki jo je pripravila bibliotekarska svetovalka prof. Tatjana Hojan, podprli pa ministrstvo za kulturo in ministrstvo za šolstvo in šport.
Rekordna cena za znamko
06. 12. 1999 08.03
Na dražbi v Pragi so pred dnevi za rekordnih 2,8 milijona kron (približno 80.000 evrov) prodali češko znamko iz leta 1919. Znamko, katere primerkov se je ohranilo le kakih 12, so natisnili leta 1918 v času Avstro-Ogrske. V obtok so jo spravili leto pozneje ob ustanovitvi Češkoslovaške republike. Sicer pa so predvidevali, da bodo za znamko na dražbi iztržili 1,5 milijona kron.
Velika razstava v newyorškem judovskem muzeju
21. 11. 1999 19.00
V newyorškem judovskem muzeju so odprli obsežno berlinsko razstavo o judovskem vplivu na iztekajoče stoletje. Razstava ''Berlin Metropolis: Jews and the New Culture, 1890-1918'' bo odprta do 23. aprila 2000. Na njej pa si bodo obiskovalci lahko ogledali številne slike, fotografije, kipe in druge dokumente o delovanju Judov v starem Berlinu.
Pri Modrijanu je izšla knjiga Zastave vihrajo
22. 09. 1999 17.50
Pri založbi Modrijan je izšla knjiga Zastave vihrajo s podnaslovom Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes; avtorji besedil so Franc Rozman (obdobje 1848-1918), Vasilij Melik (obdobje 1918-1941) in Božo Repe (obdobje po letu 1941), uvod pa je napisal Matjaž Kmecl. Na predstavitvi novosti je Kmecl poudaril, da knjiga odslikuje zgodovino Slovencev v zadnjem poldrugem stoletju, Repe pa je dodal, da je tudi izraz slovenskega hlapčevstva, upornosti ter ogledalo sporov.
Liv Ullmann bo posnela film po Bergmanovem scenariju
12. 08. 1999 10.48
Norveška igralka in režiserka Liv Ullmann bo v prihodnjih dneh začela snemanje celovečernega filma Nezvesti, in sicer po scenariju Ingmarja Bergmana. V ''drami o strasteh'' bo švedski igralec Erland Josephsson odigral vlogo ostarelega pisatelja Bergmana, ki zgodbo svojega življenja pripoveduje mladi igralki Marianne; to bo upodobila švedska igralka Lena Endre, za katero je Ingmar Bergman tudi dejansko napisal scenarij. Švedski gledališki in filmski režiser Ingmar Bergman, rojen leta 1918, je poznan predvsem po filmih Sedmi pečat, Deviški vrelec, Divje jagode ter Fanny in Alexander. Liv Ullmann, rojena leta 1939, je nastopila v številnih Bergmanovih filmih, med drugim v Personi in Jesenski sonati, v zadnjem obdobju pa se vse bolj posveča režiji.
Slovenski astronomi o sončnem mrku
09. 08. 1999 08.05
Pred popolnim sončnim mrkom, ki bo v sredo, 11. avgusta, so ta nebesni pojav na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu danes pojasnjevali dr. Andrej Čadež, dr. Tomaž Zwitter in strokovni sodelavec na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Herman Mikuž. V skrajnem severovzhodnm delu Slovenije bo popolni mrk viden 72 sekund, ob Blatnem jezeru na Madžarskem pa dve minuti in 26 sekund. V večjem delu Slovenije bo mrk le delen. Za opazovalca v Kopru bo Luna zakrila 95, v Ljubljani 97 in v Mariboru 99 odstotkov Sonca.
Otvoritev spomenika v spomin Nikolaja II.
17. 07. 1999 17.20
V spomin zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II. in njegovi družini so včeraj v bližini Jekaterinburga v Uralu otvorili spomenik, na mestu, kjer so pred osmimi leti odkrili njihova trupla, so poročale ruske televizije.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Umrl je jazz pevec in igralec Joe Williams
01. 04. 1999 19.26
V 80. letu starosti je v ponedeljek umrl jazz pevec Joe Williams, ki je med drugim sodeloval z orkestrom Count Basie in v humoristični seriji Cosbyjevi igral očeta Billa Cosbyja. Uradni viri so sporočili, da je umrl na poti domov, ko se je peš odpravil iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi težav z dihanjem.
J.D. Salinger naj bi napisal še vsaj 15 knjig
22. 03. 1999 12.30
Ameriški pisatelj Jerome David Salinger (1918), ki je v svetu znan po kratkem romanu Lovec v rži in od leta 1965 ni objavil ničesar, naj bi po trditvah njegovega nekdanjega soseda in prijatelja napisal vsaj še 15 knjig, ki jih ni nikoli objavil. Skrbno varovane naj bi hranil na svojem domu.
Podoba vojaka - fotografije in upodobitve generala Rudolfa Maistra
11. 03. 1999 16.16
Razstavo Podoba vojaka - likovne upodobitve in fotografije generala Rudolfa Maistra, ki jo je mariborski Pokrajinski muzej lani pripravil ob 80-letnici bojev za Maribor in slovensko severno mejo (1918-1919), so v četrtek odprli tudi v KIC Križanke, razstavišču Mestnega muzeja. V dveh prostorih, premajhnih za vse eksponate, je razstavljenih na desetine fotografij in umetniških upodobitev generala ter dokumentov iz tistega obdobja, razstavo pa dopolnjujejo tudi osnutki z natečaja za spomenik Rudolfa Maistra na konju, ki napovedujejo skorajšnjo postavitev spomenika, ki ga dokončuje kipar Jakov Brdar, v prenovljenem parku ob koncu Kolodvorske ulice, nasproti ljubljanske železniške postaje.
Vladna palača praznuje stoletnico
11. 11. 1998 09.12
Danes mineva natanko sto let, ko je mogočna ljubljanska palača na vogalih Prešernove, Erjavčeve in Gregorčičeve ulice v Ljubljani dobila prvo uporabno dovoljenje in so se vanjo vselili prvi uporabniki, so sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Minister za kulturo odprl domačijo Stanislava Škrabca
12. 10. 1998 09.13
Minister za kulturo Jožef Školč je v Hrovači pri Ribnici odprl obnovljeno domačijo frančiškana, patra Stanislava Škrabca (1844-1918), pomembnega jezikoslovca in utemeljitelja slovenskega pravorečja. Minister Školč je med drugim poudaril, da je to edini primer v zadnjih letih v Sloveniji, da so prenovo kulturnega objekta financirali zasebniki, družina Škrabec, ki je v sodelovanju s strokovnjaki in zahtevami spomeniškega varstva zasnovala domačijo po ohranjeni podobi iz 2. svetovne vojne. V svojem delovanju in knjigah je bil p. Škrabec med drugim zagovornik tradicije v slovenskem knjižnem jeziku oz. nasprotnik ilirske usmeritve. Ob 80-letnici smrti jezikoslovca Škrabca so v Ribnici pripravili niz prireditev s skupnim naslovom Škrabčevo leto.
Spominske razglednice Ivana Cankarja
01. 10. 1998 12.55
V Cankarjevi rojstni hiši na Vrhniki, Cankarjevi spominski sobi na Rožniku in pri blagajni Cankarjevega doma je poslej na voljo deset spominskih razglednic Ivana Cankarja. Pobudo za njihov natis je dal neimenovani ljubitelj Cankarjeve umetnosti, ki je menda zaman iskal portret velikega slovenskega literata.
Razstava Dalijevih del v Berlinu
22. 09. 1998 10.48
V Berlinu bodo 1. oktobra odprli razstavo 130 del katalonskega surrealističnega slikarja Salvadorja Dalija (1904-1989) z naslovom Dali - Slike nekega genija. Razstava bo vključevala tudi risbe, kolaže in akvarele, ki jih v Nemčiji še ni bilo moč videti. Gre za dela iz obdobja od leta 1918 do 1979, ki predstavljajo pomembna obdobja Dalijeve ustvarjalnosti.
Naprodaj Ceausescujeva klet
01. 09. 1998 07.43
Romunske oblasti so sporočile, da bodo v jeseni na dražbi prodali približno 1200 steklenic vina, šampanjca in konjaka, ki so pripadale družini umrlega romunskega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja. Na dražbi bodo prav tako prodali diktatorjeve avtomobile, čolne in drugo lastnino. Večina vin prihaja iz romunskih vinogradov, oziroma so jih Ceaucescuju poklonili drugi komunističnih voditelji. Najstarejši steklenici prihajata iz vinogradov v Tirnavi, 190 kilometrov severno od Bukarešte, napolnili pa so ju leta 1918, je povedal tiskovni predstavnik romunske vlade Mihai Nica. Vsaka steklenica je zapečatena z zlatim trakom. Potem ko so Ceausescuja usmrtili leta 1989 med protikomunistično revolucijo, so v njegovi vili v Bukarešti odkrili približno 3000 steklenic z alkoholnimi pijačami. Leto kasneje so prodali 1800 steklenic, izkupiček od prodaje pa so namenili neki bolnišnici.
''Družinski album'' zadnjega ruskega carja na ogled v Moskvi
12. 07. 1998 12.30
V moskovski razstavni dvorani Manež je na ogled razstava z naslovom Družinski album Nikolaja II., na kateri so razstavljene fotografije zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine. Razstavo sta pripravila ruski državni arhiv in moskovski Zgodovinski muzej, ki fotografije prvič predstavljata javnosti. Na ogled so fotografije iz dvaindvajsetih foto albumov carja Nikolaja II. in njegove družine, na katerih so ujeti njihovi zasebni trenutki iz vsakdana. Številne fotografije je posnel sam car, pa tudi carica Aleksandra in njune hčerke, saj je bila fotografija njihov konjiček. Ob tem so razstavljeni tudi foto portreti družine, ki so jih posneli uradni fotografi, fotografije s kronanja in različnih slovesnosti na Rdečem trgu. Na ogled je tudi nekaj redkih fotografij Rasputina, zaupnika carice in vplivnega moža na dvoru, ki se je izogibal fotoaparatom. Na razstavi so na ogled tudi osebni dnevniki Nikolaja II., pisma in drugi dokumenti, ki odražajo duh časa. Razstava poteka prav v času, ko bodo posmrtne ostanke Nikolaja II. in njegove družine, ki so jih boljševiki skrivoma ubili 17. julija leta 1918, uradno pokopali. Pogreb bo v Sankt Petersburgu.
Dnevi Cankarjevega doma
01. 05. 1998 09.55
V počastitev rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja (1876-1918) bodo od 8. do 10. maja potekali Dnevi Cankarjevega doma. Na sporedu bo več koncertov, gledaliških in plesnih predstav ter prireditev na prostem, napovedan je literarni večer, na ogled pa bosta tudi dve razstavi. V petek, 8. maja, bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom in solistom na violončelu Borisom Pergamenščikovom; na sporedu bodo dela Haydna, Schuberta in Šostakoviča. V Kosovelovi dvorani bo večer treh solističnih hommageov Marka Tompkinsa (Le Valse de Vaslav, Pod mojo kožo in Priča), posvečenim Josephine Baker, Nižinskemu in Harryju Sheppardu. V Linhartovi dvorani pa se bo s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina predstavila Albanska drama Skopje. V soboto, 9. maja, bo dopoldne na ploščadi pred Cankarjevim domom Shakespeariada; Teater Cizamo bo s klovni na hoduljah, z baklami in bruhalci ognja predstavil odlomke iz Hamleta, Othella ter Romea in Julije. Na isti ploščadi bo zvečer koncert mladinskega pihalnega orkestra Viva iz Zagorja ob Savi. V Slovenski filharmoniji bo koncert Tria Lorenz ob 40-letnici njihovega delovanja. V Štihovi dvorani CD bo tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, v Kosovelovi dvorani se bo še enkrat predstavil Mark Tompkins, v Linhartovi dvorani bo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd uprizorilo delo Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega, v Gallusovi dvorani pa bo slavnostni operni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter solisti - sopranistko Rebeko Radovan, altistko Mirjam Kalin in baritonistom Slavkom Savinškom. V nedeljo, 10. maja, bo v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 45-letnici Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, v Linhartovi dvorani bo še enkrat na ogled predstava Sod smodnika v izvedbi Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd, v Kosovelovi dvorani pa bodo predvajali francoski film Morilci režiserja Mathieuja Kassowitza. V Galeriji CD si bo mogoče ogledati dela Luiga Spazzapana, v Mali galeriji pa fotografije Branka Cvetkoviča z naslovom Svetloba sence - izris forme.
Pogajanja o nasledstvu - predvsem o zlatu
04. 02. 1998 17.12
Slovenska delegacija se je danes na pogajanih o nasledstvu v Bruslju znova zavzela za začetek parcialne delitve nekdanjega skupnega premoženja, kar je tako v skladu z memorandumom o nasledstvu, ki ga je oblikoval mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts, kot s sklepi z decembrskega zasedanja mednarodnega sveta za nadzor izvajanja mirovnih sporazumov na območju nekdanje Jugoslavije (PIC), je po prvem delu pogajanj povedal vodja slovenske pogajalske ekipe Miran Mejak.
Posmrtni ostanki iz Jekaterinburga pripadajo rodbini Romanov
27. 01. 1998 10.54
Posmrtni ostanki, izkopani leta 1991 v Jekaterinburgu, dejansko pripadajo ruskemu carju Nikolaju II. in članom njegove družine, ki so jih leta 1918 usmrtili boljševiki, je danes sporočila uradna komisija ruskih strokovnjakov in tako v celoti potrdila rezultate raziskave, opravljene leta 1993.
Rolls Royce v letu 1997 prodal več avtomobilov
10. 01. 1998 09.21
Britanski koncern Vickers je v letu 1997 že četrto leto zapored povečal prodajo avtomobilov znamk rolls royce in bentley. Lani je kupca našlo skupaj 1918 avtomobilov teh dveh prestižnih znamk avtomobilov, kar je 174 vozil oz. desetino več kot leto poprej, so v Londonu sporočili iz Vickersa. Podjetje Rolls Royce Motor Company je lani prodajo v Veliki Britaniji povečalo za 38 odstotkov na 878 avtomobilov, povečala pa se je tudi prodaja na Daljnem vzhodu in v Aziji. Manj kot v letu 1996 pa so se za nakup rolls roycea lani odločali na Japonskem, v ZDA in na evropski celini.