1947
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Ciampi praznuje 80. rojstni dan
09. 12. 2000 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi praznuje danes 80. rojstni dan. "To bo dan kot vsak drugi, tako kot je bilo vedno doslej v mojem življenju," je dejal Ciampi, ki prejema čestitke tako iz Italije kot iz celega sveta. Kot so povedali Ciampijevi sodelavci, je najlepše darilo prišlo iz Nice, kjer so voditelji držav in vlad Evropske unije razglasili listino EU o temeljnih človekovih pravic. Italijanski predsednik si je namreč z vsem srcem prizadeval za sprejetje listine, temelja bodoče evropske ustave.
Predsednik Clinton spet pomilostil purana
23. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.
Odlikovanje za dr. Zorana Kržišnika
10. 11. 2000 00.00
V rezidenci veleposlanika Republike Avstrije v Ljubljani je dr. Gerhard Wagner, ki se bo po šestih letih ambasadorstva v Sloveniji v prihodnjih dneh poslovil od Ljubljane, na priložnostni slovesnosti danes opoldne dolgoletnemu direktorju Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani Zoranu Kržišniku izročil visoko odlikovanje, avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil.
Umrla danska kraljica mati
07. 11. 2000 00.00
V 90. letu starosti je na svojem domu v gradu Fredensborg na Danskem popoldne umrla danska kraljica mati Ingrid, so sporočili iz danske kraljeve palače. Povedali so tudi, da je bila mati danske kraljice Margrethe II. zadnji teden hudo bolna in da so se ob njeni smrtni postelji zbrale vse tri hčerke in vseh deset vnukov.
Umrl Ring Lardner mlajši
04. 11. 2000 00.00
V 85. letu starosti je pred dnevi v New Yorku umrl dvakratni dobitnik oskarja in eden najuspešnejših ameriških scenaristov Ring Lardner mlajši. Leta 1947 se je še z devetimi hollywoodskimi igralci uprl temu, da bi se pred ameriškim kongresom izrekel glede svojega in stališč svojih kolegov do komunistične stranke. Zaporna kazen, ki je sledila, je za več let prekinila njegovo obetavno kariero.
Predlog zakona o italijanskem državljanstvu
28. 10. 2000 00.00
Podpredsednik italijanske poslanske zbornice Carlo Giovanardi (CCD) je v petek vložil predlog zakona, ki predvideva, da bi bili poslej do italijanskega državljanstva upravičeni tudi otroci italijanskih državljanov, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Hrvaškem in v Italiji živi veliko državljanov z dvojnim državljanstvom, njihovim otrokom pa sedanja italijanska zakonodaja ne omogoča pridobitve italijanskega državljanstva.
Naprodaj hiša Ala Caponeja
09. 10. 2000 00.00
V ZDA je naprodaj hiša zloglasnega gangsterja Ala Caponeja. Legendarni mafijski vodja je 160 hektarjev veliko posestvo v Coudrayu v ameriški zvezni državi Wisconsin uporabljal vse do svoje smrti leta 1947 kot skrivališče in poletno rezidenco. Hiša ima 45 centimetrov debele neprebojne zidove, zraven pa je garaža za osem avtomobilov. Z visokega stražnega stolpa so Caponejevi telesni stražarji nadzorovali posestvo. Ponudbe za nakup je treba, kot je poročal Wall Street Journal, vložiti do 2. novembra. V hiši sta bila doslej restavracija in muzej.
Zamejci znova za varstvo manjšine v Italiji
02. 10. 2000 00.00
Udeleženci rednega mesečnega protestnega zborovanja družbeno političnega društva Edinost so včeraj v Trstu podpisali dve protestni pismi, v katerih opozarjajo, da osnutka zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji ni na dnevnem redu tudi na jutrišnji seji italijanskega senata. Prvo so poslali predsedniku senata in predsedniku 1. in 7. stalne komisije senata, drugo pa so naslovili na predsedstvo EU, na predsednico Evropskega parlamenta, na predsednika Evropske komisije in na predsednika Republike Italije.
Stalin bo ostal častni meščan Budimpešte
28. 09. 2000 00.00
Budimpeštanska mestna vlada je nedavno zavrnila pobudo skrajne desnice, da bi nekdanjemu sovjetskemu diktatorju Stalinu odvzeli naziv častnega meščana madžarske prestolnice. Župan mesta Gabor Demszky meni, da ne morejo na novo pisati zgodovine in da niso odgovorni za napake svojih predhodnikov. Zato je večina v mestni vladi glasovala proti predlogu desničarjev, ki so hoteli sovjetskega diktatorja zbrisati s seznama častnih meščanov. Stalin, ki je umrl leta 1953, je naziv prejel leta 1947.
Franzu Schuhu nagrada Jean Amery
03. 09. 2000 00.00
Avstrijski pisatelj Franz Schuh je letošnji dobitnik nagrade Jean Amery za esejistiko. Nagrado, ki je poimenovana po pisatelju Jeanu Ameryju (1912-1978), bodo podelili konec oktobra na Dunaju.
Umrla igralka Loretta Young
12. 08. 2000 00.00
Znana ameriška filmska igralka Loretta Young je v 87. letu starosti umrla zaradi raka na jajčnikih, je sporočil igralkin dolgoletni agent Norman Brokaw. Igralka se je rodila 6. januarja 1913 v Salt Lake Cityju. Kariera Lorette Young, ki je bila za vlogo v filmu Kmetova hči (Farmer's Doughter) leta 1947 nagrajena z oskarjem, se je začela že v obdobju nemega filma, nadaljevala s pohodom zvočnega filma in kasneje zajela tudi televizijo. Igralka je pravi filmski razcvet doživela v 30. letih, ko je sodelovala s filmskima studijema Warner Bros. in 20th Century?Fox. Med letoma 1927 in 1953 je posnela 88 filmov, v katerih je večinoma igrala junakinje z močno voljo in trdnimi stališči. Tako je leta 1934 med drugim s Caryjem Grantom posnela Born to be Bad, s Clarkom Gablom pa Call of the Wild. V 40. letih si je filmsko platno delila tudi z Robertom Prestonom v filmu The Lady from Cheyenne in Orsonom Walesom v filmu The Stranger. Oskar za vlogo v Kmetovi hčerki je njeno kariero še spodbudil. Tako je s Caryjem Grantom in Davidom Nivenom igrala v filmu The Bishop's Wife, medtem ko je z Jeffom Chandlerjem posnela film Because of you. Leta 1953 se je s filmskih platen poslovila z vlogo v filmu It Happens Every Thursday, v katerem je sodelovala z Johnom Forsythom. Po letu 1953 se je Loretta Young posvetila televiziji. Do leta 1963 je posnela več kot 300 epizod oddaje Loretta Young Show, bila sedemkrat nominirana za televizijsko nagrado emmy, trikrat pa se je emmyjev tudi veselila. Leta 1963 se je umaknila ob koncu oddaje The New Loretta Young Show ter se posvetila človekoljubnim dejavnostim in občasnim vlogam v televizijskih filmih.
Umrl španski pesnik Jose Angel Valente
20. 07. 2000 20.22
V Švici je v starosti 71 let umrl eden najpomembnejših španskih pesnikov Jose Angel Valente. Valentejeva družina je iz njegovega rojstnega kraja Ornense na severuzahodu Španije sporočila, da je pesnik umrl v bolnišnici v Ženevi zaradi raka. Valente je prejel številne nagrade za literaturo - md drugim tudi ugledno Nagrado princa iz Asturije za literaturo (1988), nacionalno Nagrado za poezijo (1996) in nagrado Kraljice Sofije za iberoameriške pesmi (1998). Objavil je več kot 20 pesniških zbirk in številna besedila v prozi. Svojo prvo pesem, ki je navdušila literarne kritike, je objavil leta 1947, ko je bil star 18 let.
Armenija je vrnila 18.000 starih knjig
19. 07. 2000 07.42
Armenija je Nemčiji vrnila skoraj 18.000 dragocenih knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno prepeljali v takratno Sovjetsko zvezo. Zabojnik z dragocenim tovorom je krenil na pot proti Nemčiji iz armenskega pristanišča Poti. V glavnem gre za znanstvene knjige s področja biologije in matematike iz 18. in 19. stoletja. Skoraj vse knjige so tudi opremljene z žigom knjižnice.
Zbrani Andersenovi rokopisi
30. 06. 2000 19.27
Andersenov muzej v Koebenhavnu je kupil veliko zbirko rokopisov, pesmi in pisem Hansa Christiana Andersena ter več prvih izdaj njegovih pravljic. Dragocenih rokopisov je za 600 strani, zanje pa je bilo potrebno odšteti 456.000 ameriških dolarjev, so sporočili iz muzeja.
Štirje mrtvi v neurju v Španiji
12. 06. 2000 08.13
Število žrtev hudega neurja na severu Španije se je povzpelo na štiri. Včeraj sta na reki Llobregat blizu Barcelone umrla dva policista, ki sta iskala preživele, ko se jima je prevrnil gumijasti čoln. V soboto sta v neurju umrla starejša ženska in nek ribič, dve osebi pa še pogrešajo.
Zahteva po miru v Indiji
08. 06. 2000 16.10
Najmanj milijon ljudi se je danes ne severovzhodu Indije udeležilo protesta, na katerem so demonstrirali proti več desetletij trajajočem nasilju separatistov, ki so od leta 1947, ko je Indija postala neodvisna, v napadih ubili že več kot 50.000 ljudi.
SSG zaključilo sezono
06. 05. 2000 12.22
V Kulturnem domu v Trstu je bila sinoči še zadnja premiera Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v sezoni 1999/2000. Ansambel SSG je uprizoril dramo Francesa Goodricha in Alberta Hacketta Dnevnik Ane Frank v priredbi Wendy Kesselman in v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
Ubitih šest indijskih šolarjev
03. 05. 2000 18.37
V pakistanskem bombnem napadu na šolo v Kašmirju je bilo danes ubitih šest indijskih šolarjev, so sporočili visoki predstavniki indijske policije.
Dnevniški knjigi tržaške založbe Mladika
24. 04. 2000 15.33
Pri založbi Mladika v Trstu sta hkrati izšli dve knjigi dnevniških zapiskov, knjiga Vinka Ošlaka, naslovljena Iz dnevnika, ter delo Rafka Dolharja Tržaški poldnevnik. V obeh knjigah avtorja popisujeta približno isto obdobje, drugo polovico oz. konec 70. let prejšnjega stoletja.
Umrl nekdanji avstrijski predsednik Kirchschläger
30. 03. 2000 16.11
V 86. letu je danes za posledicami srčnega infarkta v eni od dunajskih bolnišnic umrl nekdanji avstrijski predsednik in znani avstrijski politik Rudolf Kirchschläger, so sporočili iz pisarne avstrijskega predsednika Thomasa Klestila.
Potovalna razstava o Plečniku na Portugalskem
29. 03. 2000 21.24
V portugalski prestolnici Lizboni je minister za kulturo Jožef Školč nocoj odprl razstavo o Plečniku z naslovom Arhitekt Jože Plečnik - moderni klasik. Razstava, ki jo je posebej za potovanja po svetu pripravil ravnatelj Arhitekturnega muzeja, dr. Peter Krečič, na zelo strnjen način občinstvu v njegovem jeziku predstavi življenje in delo tega arhitekta genija, vključno z njegovim ustvarjanjem po evropskih prestolnicah Dunaju, Pragi in Ljubljani. Odprtje razstave se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan in njegov portugalski gostitelj Jorge Sampaio.
Umrl avtor Tennessee valčka
09. 03. 2000 17.24
V 86. letu starosti je za posledicami srčnega napada umrl skladatelj slavnega Tennessee valčka Frank Pee Wee King.
Indija je povečala izdatke za vojsko
29. 02. 2000 15.16
Indijska vlada je močno povečala izdatke za vojsko. V novem proračunu, ki bo v veljavo stopil 1. aprila, je za vojsko predvidenih 586 milijard rupij (26,6 milijard nemških mark), kar pomeni 28 odstotno povečanje, je danes v parlamentu sporočil indijski minister za finance Yashwant Sinha.
Umrl avtor belgijskih stripov
21. 02. 2000 16.57
V kraju La Hulpe južno od Bruslja je minuli petek v starosti 72 let umrl avtor stripov Willy Maltaite, bolj znan pod imenom Will, ki je zaslovel predvsem z zgodbicama Tif in Tondu ter Isabelle. Maltaite, rojen oktobra 1927, je z risanjem stripov začel leta 1947 v časniku Spirou, in sicer pod vodstvom začetnikov stripov Josepha Gillaina, Andreja Franquina in Morrisa. Leta 1949 je Will oživel fantastične dogodivščine Tifa in Tonduja, bradatega grobijana in plešca, ki ju je leta 1938 ustvaril Fernand Dineur. Leta 1970 je Will narisal prvi del stripa Isabelle, ki pripoveduje o mladi rdečelaski, katere poetične dogodivščine spremljajo čarovniki, čarovnice in pošasti.
Sodna obravnava o fojbah
16. 02. 2000 18.06
Na rimskem sodišču je danes potekal predhodni sodni postopek o pobojih na tržaškem Krasu med letoma 1943 in 1947. Edini obtoženec za poboje v fojbah je danes 80-letni Oskar Piškolič.
Umrl je Charles M. Schulz
14. 02. 2000 11.29
V soboto je v Santa Rosi umrl risar stripov Charles M. Schulz, avtor priljubljenega Snoopyja, Charlija Browna, Linusa, Lucy in drugih stripovskih junakov. Smrt ga je doletela en dan pred zadnjim izidom stripa Peanuts (Oreščki) v nedeljskih ameriških časopisih. V zadnjem stripu vidimo Charlija Browna, ki po telefonu sporoča, da je Snoopy zaposlen s pisanjem, medtem ko zamišljeni Snoopy za pisalnim strojem nagovarja svoje drage prijatelje. V nadaljevanju teksta se Charles Schulz zahvaljuje vsem oboževalcem in urednikom za njihovo podporo in ljubezen ter oznanja svojo upokojitev. Strip in uredniški roki so postali namreč prevelik napor za avtorja, ki se je bojeval s črevesnim rakom. Življenje pa je hotelo, da se je poslovil od sveta hkrati s svojim stripom - skoraj dobesedno po uredniški klavzuli v pogodbi, ki mu je določala, da se bo strip končal z njegovo smrtjo.
Nekdanji romunski kralj bo prejemal pokojnino
10. 02. 2000 08.28
Nekdanji romunski kralj Mihael I. bo od države dobil pokojnino, službeno stanovanje in telesnega stražarja. Romunski parlament je po burni razpravi sprejel zakon, ki ureja pravice nekdanjih šefov države. Postkomunistična opozicija je sicer nasprotovala, da naj bi Mihael lahko užival te privilegije, saj romunska ustave točno ne določa, kdo vse spada v kategorijo šef države. 79-letni nekdanji monarh, ki so ga leta 1947 odstavili komunisti, že vrsto let živi v Švici.
Michael Gwisdek prejel nagrado Ernesta Lubitscha
31. 01. 2000 13.13
Berlinski igralec in režiser Michael Gwisdek je prejel nagrado Ernsta Lubitscha, ki jo podeljujejo filmski kritiki. Nek filmski novinar je dejal, da so Gwisdeku nagrado podelili za njegovo izredno življenjsko delo, in dodal, da je Gwisdek odličen igralec in komik. Klub berlinskih filmskih novinarjev vsako leto na rojstni dan nemško-ameriškega režiserja Ernsta Lubtischa (1892-1947) podeljuje filmsko nagrado za najboljšo komično vlogo ali komični film v nemškem jeziku. Nagrado Ernsta Lubitscha je lani prejel režiser Tom Tykwer za film Teci, Lola, teci.