1947
Praznovanje Elizabete II.
21. 04. 2001 00.00
Britanska kraljica Elizabeta II. danes praznuje 75. rojstni dan. Monarhinja vlada Britancem že 49 let in je v tem obdobju preživela najrazličnejše krize, pogosto povezane z osebnim življenjem svojih štirih otrok, in kritik glede smisla nadaljnjega obstoja monarhije, pa vendar kljub temu prav ona ostaja eden najbolj trdnih stebrov monarhije.
Nemka presenetila v ZDA
21. 04. 2001 00.00
Nemka Marlene Weingartner je na teniškem turnirju v ameriškem Charlestonu (1,2 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) v četrtfinalu presenetljivo premagala četrto igralko turnirja Amando Coetzer iz Južne Afrike s 6:4 in 7:6 (7:3). Uspešne pa so bile ostale tri najvišje postavljene igralke.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Boris Groys v Moderni galeriji
10. 04. 2001 00.00
V ljubljanski Moderni galeriji je v torek Boris Groys predaval o medmrežni in video umetnosti, v sredo pa bodo v Mali galeriji odprli njegovo razstavo z naslovom Poglej in presodi, ki bo na ogled do nedelje, 27. maja. Delo Borisa Groysa Poglej in presodi je zrcalna prespektiva klasičnega odnosa med učiteljem in učencem, umetnikom in gledalcem, celo med umetnikom in kustosom. Video-instalacija je sestavljena iz dveh delov: prvi del gradi 18 videov, kjer Groys sprašuje študente umetnosti, zakaj so se odločili študirati umetnost, umetnostno zgodovino, katere kriterije uporabljajo, ko presojajo umetnost na splošno, lastno umetniško prakso ali prakso svojih kolegov, drugi del pa je televizijski pogovor, ki je nastal na podlagi omenjenih videov.
Zahteve Karađorđevićev tudi v Sloveniji?
13. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević, ki ima po novem spet jugoslovansko državljanstvo, se, kot je napovedal, namerava vrniti v Beograd. Kraljeva družina bo v Srbiji skušala doseči vrnitev leta 47 odvzetega ji premoženja. Precej premoženja pa so Karađorđevići imeli tudi v Sloveniji.
V Indiji končali štetje prebivalstva
28. 02. 2001 00.00
V mnogonacionalni Indiji so danes končali štetje prebivalstva. Od 9. februarja je demografske podatke o več kot milijardi prebivalcev zbiralo približno 2,4 milijona uslužbencev. Oblasti menijo, da je šlo za največje štetje prebivalstva na svetu, v katerem so registrirali skoraj vsako hišo - popis naj bi zajel 98 odstotkov prebivalstva.
Razprava o spominskih priznanjih za žrtve fojb
13. 02. 2001 00.00
Italijanska poslanska zbornica je sinoči začela razpravo o predlogu zakona o podelitvi priznanj svojcem žrtev kraških fojb, ubitih v letih od 1943 do 1947. Za spominske ploščice in priznanja naj bi italijanska vlada namenila 600 milijonov lir.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
V Indiji okoli 100 tisoč mrtvih
30. 01. 2001 00.00
Tisoče prebivalcev je danes v strahu pred novimi potresnimi sunki pobegnilo iz glavnega mesta province Gudžarat, kjer že peti dan poteka reševanje redkih preživelih po petkovem potresu. Eksodus preživelih prebivalcev petmilijonskega Ahmedabada se je še povečal, ko je indijski obrambni minister George Fernandes napovedal, da se boji, da je potres zahteval celo 100,000 žrtev. Predstavniki province pa dvomijo o teh številkah in predvidevajo okoli 20.000 mrtvih. Manjši potresni sunki so včeraj cel dan stresali zahodno Indijo, kar je še povečevalo strah med prebivalstvom. Nezadovoljstvo ljudi zaradi počasnega poteka reševanja v bolj oddaljenih predelih vedno bolj narašča, ponekod pa prihaja tudi do plenjenja.
KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Ciampi praznuje 80. rojstni dan
09. 12. 2000 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi praznuje danes 80. rojstni dan. "To bo dan kot vsak drugi, tako kot je bilo vedno doslej v mojem življenju," je dejal Ciampi, ki prejema čestitke tako iz Italije kot iz celega sveta. Kot so povedali Ciampijevi sodelavci, je najlepše darilo prišlo iz Nice, kjer so voditelji držav in vlad Evropske unije razglasili listino EU o temeljnih človekovih pravic. Italijanski predsednik si je namreč z vsem srcem prizadeval za sprejetje listine, temelja bodoče evropske ustave.
Predsednik Clinton spet pomilostil purana
23. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.
Odlikovanje za dr. Zorana Kržišnika
10. 11. 2000 00.00
V rezidenci veleposlanika Republike Avstrije v Ljubljani je dr. Gerhard Wagner, ki se bo po šestih letih ambasadorstva v Sloveniji v prihodnjih dneh poslovil od Ljubljane, na priložnostni slovesnosti danes opoldne dolgoletnemu direktorju Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani Zoranu Kržišniku izročil visoko odlikovanje, avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil.
Umrla danska kraljica mati
07. 11. 2000 00.00
V 90. letu starosti je na svojem domu v gradu Fredensborg na Danskem popoldne umrla danska kraljica mati Ingrid, so sporočili iz danske kraljeve palače. Povedali so tudi, da je bila mati danske kraljice Margrethe II. zadnji teden hudo bolna in da so se ob njeni smrtni postelji zbrale vse tri hčerke in vseh deset vnukov.
Umrl Ring Lardner mlajši
04. 11. 2000 00.00
V 85. letu starosti je pred dnevi v New Yorku umrl dvakratni dobitnik oskarja in eden najuspešnejših ameriških scenaristov Ring Lardner mlajši. Leta 1947 se je še z devetimi hollywoodskimi igralci uprl temu, da bi se pred ameriškim kongresom izrekel glede svojega in stališč svojih kolegov do komunistične stranke. Zaporna kazen, ki je sledila, je za več let prekinila njegovo obetavno kariero.
Predlog zakona o italijanskem državljanstvu
28. 10. 2000 00.00
Podpredsednik italijanske poslanske zbornice Carlo Giovanardi (CCD) je v petek vložil predlog zakona, ki predvideva, da bi bili poslej do italijanskega državljanstva upravičeni tudi otroci italijanskih državljanov, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Hrvaškem in v Italiji živi veliko državljanov z dvojnim državljanstvom, njihovim otrokom pa sedanja italijanska zakonodaja ne omogoča pridobitve italijanskega državljanstva.
Naprodaj hiša Ala Caponeja
09. 10. 2000 00.00
V ZDA je naprodaj hiša zloglasnega gangsterja Ala Caponeja. Legendarni mafijski vodja je 160 hektarjev veliko posestvo v Coudrayu v ameriški zvezni državi Wisconsin uporabljal vse do svoje smrti leta 1947 kot skrivališče in poletno rezidenco. Hiša ima 45 centimetrov debele neprebojne zidove, zraven pa je garaža za osem avtomobilov. Z visokega stražnega stolpa so Caponejevi telesni stražarji nadzorovali posestvo. Ponudbe za nakup je treba, kot je poročal Wall Street Journal, vložiti do 2. novembra. V hiši sta bila doslej restavracija in muzej.
Zamejci znova za varstvo manjšine v Italiji
02. 10. 2000 00.00
Udeleženci rednega mesečnega protestnega zborovanja družbeno političnega društva Edinost so včeraj v Trstu podpisali dve protestni pismi, v katerih opozarjajo, da osnutka zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji ni na dnevnem redu tudi na jutrišnji seji italijanskega senata. Prvo so poslali predsedniku senata in predsedniku 1. in 7. stalne komisije senata, drugo pa so naslovili na predsedstvo EU, na predsednico Evropskega parlamenta, na predsednika Evropske komisije in na predsednika Republike Italije.
Stalin bo ostal častni meščan Budimpešte
28. 09. 2000 00.00
Budimpeštanska mestna vlada je nedavno zavrnila pobudo skrajne desnice, da bi nekdanjemu sovjetskemu diktatorju Stalinu odvzeli naziv častnega meščana madžarske prestolnice. Župan mesta Gabor Demszky meni, da ne morejo na novo pisati zgodovine in da niso odgovorni za napake svojih predhodnikov. Zato je večina v mestni vladi glasovala proti predlogu desničarjev, ki so hoteli sovjetskega diktatorja zbrisati s seznama častnih meščanov. Stalin, ki je umrl leta 1953, je naziv prejel leta 1947.
Franzu Schuhu nagrada Jean Amery
03. 09. 2000 00.00
Avstrijski pisatelj Franz Schuh je letošnji dobitnik nagrade Jean Amery za esejistiko. Nagrado, ki je poimenovana po pisatelju Jeanu Ameryju (1912-1978), bodo podelili konec oktobra na Dunaju.
Umrla igralka Loretta Young
12. 08. 2000 00.00
Znana ameriška filmska igralka Loretta Young je v 87. letu starosti umrla zaradi raka na jajčnikih, je sporočil igralkin dolgoletni agent Norman Brokaw. Igralka se je rodila 6. januarja 1913 v Salt Lake Cityju. Kariera Lorette Young, ki je bila za vlogo v filmu Kmetova hči (Farmer's Doughter) leta 1947 nagrajena z oskarjem, se je začela že v obdobju nemega filma, nadaljevala s pohodom zvočnega filma in kasneje zajela tudi televizijo. Igralka je pravi filmski razcvet doživela v 30. letih, ko je sodelovala s filmskima studijema Warner Bros. in 20th Century?Fox. Med letoma 1927 in 1953 je posnela 88 filmov, v katerih je večinoma igrala junakinje z močno voljo in trdnimi stališči. Tako je leta 1934 med drugim s Caryjem Grantom posnela Born to be Bad, s Clarkom Gablom pa Call of the Wild. V 40. letih si je filmsko platno delila tudi z Robertom Prestonom v filmu The Lady from Cheyenne in Orsonom Walesom v filmu The Stranger. Oskar za vlogo v Kmetovi hčerki je njeno kariero še spodbudil. Tako je s Caryjem Grantom in Davidom Nivenom igrala v filmu The Bishop's Wife, medtem ko je z Jeffom Chandlerjem posnela film Because of you. Leta 1953 se je s filmskih platen poslovila z vlogo v filmu It Happens Every Thursday, v katerem je sodelovala z Johnom Forsythom. Po letu 1953 se je Loretta Young posvetila televiziji. Do leta 1963 je posnela več kot 300 epizod oddaje Loretta Young Show, bila sedemkrat nominirana za televizijsko nagrado emmy, trikrat pa se je emmyjev tudi veselila. Leta 1963 se je umaknila ob koncu oddaje The New Loretta Young Show ter se posvetila človekoljubnim dejavnostim in občasnim vlogam v televizijskih filmih.
Umrl španski pesnik Jose Angel Valente
20. 07. 2000 20.22
V Švici je v starosti 71 let umrl eden najpomembnejših španskih pesnikov Jose Angel Valente. Valentejeva družina je iz njegovega rojstnega kraja Ornense na severuzahodu Španije sporočila, da je pesnik umrl v bolnišnici v Ženevi zaradi raka. Valente je prejel številne nagrade za literaturo - md drugim tudi ugledno Nagrado princa iz Asturije za literaturo (1988), nacionalno Nagrado za poezijo (1996) in nagrado Kraljice Sofije za iberoameriške pesmi (1998). Objavil je več kot 20 pesniških zbirk in številna besedila v prozi. Svojo prvo pesem, ki je navdušila literarne kritike, je objavil leta 1947, ko je bil star 18 let.
Armenija je vrnila 18.000 starih knjig
19. 07. 2000 07.42
Armenija je Nemčiji vrnila skoraj 18.000 dragocenih knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno prepeljali v takratno Sovjetsko zvezo. Zabojnik z dragocenim tovorom je krenil na pot proti Nemčiji iz armenskega pristanišča Poti. V glavnem gre za znanstvene knjige s področja biologije in matematike iz 18. in 19. stoletja. Skoraj vse knjige so tudi opremljene z žigom knjižnice.
Zbrani Andersenovi rokopisi
30. 06. 2000 19.27
Andersenov muzej v Koebenhavnu je kupil veliko zbirko rokopisov, pesmi in pisem Hansa Christiana Andersena ter več prvih izdaj njegovih pravljic. Dragocenih rokopisov je za 600 strani, zanje pa je bilo potrebno odšteti 456.000 ameriških dolarjev, so sporočili iz muzeja.
Štirje mrtvi v neurju v Španiji
12. 06. 2000 08.13
Število žrtev hudega neurja na severu Španije se je povzpelo na štiri. Včeraj sta na reki Llobregat blizu Barcelone umrla dva policista, ki sta iskala preživele, ko se jima je prevrnil gumijasti čoln. V soboto sta v neurju umrla starejša ženska in nek ribič, dve osebi pa še pogrešajo.
Zahteva po miru v Indiji
08. 06. 2000 16.10
Najmanj milijon ljudi se je danes ne severovzhodu Indije udeležilo protesta, na katerem so demonstrirali proti več desetletij trajajočem nasilju separatistov, ki so od leta 1947, ko je Indija postala neodvisna, v napadih ubili že več kot 50.000 ljudi.
SSG zaključilo sezono
06. 05. 2000 12.22
V Kulturnem domu v Trstu je bila sinoči še zadnja premiera Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v sezoni 1999/2000. Ansambel SSG je uprizoril dramo Francesa Goodricha in Alberta Hacketta Dnevnik Ane Frank v priredbi Wendy Kesselman in v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
Ubitih šest indijskih šolarjev
03. 05. 2000 18.37
V pakistanskem bombnem napadu na šolo v Kašmirju je bilo danes ubitih šest indijskih šolarjev, so sporočili visoki predstavniki indijske policije.