1947
Dnevniški knjigi tržaške založbe Mladika
24. 04. 2000 15.33
Pri založbi Mladika v Trstu sta hkrati izšli dve knjigi dnevniških zapiskov, knjiga Vinka Ošlaka, naslovljena Iz dnevnika, ter delo Rafka Dolharja Tržaški poldnevnik. V obeh knjigah avtorja popisujeta približno isto obdobje, drugo polovico oz. konec 70. let prejšnjega stoletja.
Umrl nekdanji avstrijski predsednik Kirchschläger
30. 03. 2000 16.11
V 86. letu je danes za posledicami srčnega infarkta v eni od dunajskih bolnišnic umrl nekdanji avstrijski predsednik in znani avstrijski politik Rudolf Kirchschläger, so sporočili iz pisarne avstrijskega predsednika Thomasa Klestila.
Potovalna razstava o Plečniku na Portugalskem
29. 03. 2000 21.24
V portugalski prestolnici Lizboni je minister za kulturo Jožef Školč nocoj odprl razstavo o Plečniku z naslovom Arhitekt Jože Plečnik - moderni klasik. Razstava, ki jo je posebej za potovanja po svetu pripravil ravnatelj Arhitekturnega muzeja, dr. Peter Krečič, na zelo strnjen način občinstvu v njegovem jeziku predstavi življenje in delo tega arhitekta genija, vključno z njegovim ustvarjanjem po evropskih prestolnicah Dunaju, Pragi in Ljubljani. Odprtje razstave se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan in njegov portugalski gostitelj Jorge Sampaio.
Umrl avtor Tennessee valčka
09. 03. 2000 17.24
V 86. letu starosti je za posledicami srčnega napada umrl skladatelj slavnega Tennessee valčka Frank Pee Wee King.
Indija je povečala izdatke za vojsko
29. 02. 2000 15.16
Indijska vlada je močno povečala izdatke za vojsko. V novem proračunu, ki bo v veljavo stopil 1. aprila, je za vojsko predvidenih 586 milijard rupij (26,6 milijard nemških mark), kar pomeni 28 odstotno povečanje, je danes v parlamentu sporočil indijski minister za finance Yashwant Sinha.
Umrl avtor belgijskih stripov
21. 02. 2000 16.57
V kraju La Hulpe južno od Bruslja je minuli petek v starosti 72 let umrl avtor stripov Willy Maltaite, bolj znan pod imenom Will, ki je zaslovel predvsem z zgodbicama Tif in Tondu ter Isabelle. Maltaite, rojen oktobra 1927, je z risanjem stripov začel leta 1947 v časniku Spirou, in sicer pod vodstvom začetnikov stripov Josepha Gillaina, Andreja Franquina in Morrisa. Leta 1949 je Will oživel fantastične dogodivščine Tifa in Tonduja, bradatega grobijana in plešca, ki ju je leta 1938 ustvaril Fernand Dineur. Leta 1970 je Will narisal prvi del stripa Isabelle, ki pripoveduje o mladi rdečelaski, katere poetične dogodivščine spremljajo čarovniki, čarovnice in pošasti.
Sodna obravnava o fojbah
16. 02. 2000 18.06
Na rimskem sodišču je danes potekal predhodni sodni postopek o pobojih na tržaškem Krasu med letoma 1943 in 1947. Edini obtoženec za poboje v fojbah je danes 80-letni Oskar Piškolič.
Umrl je Charles M. Schulz
14. 02. 2000 11.29
V soboto je v Santa Rosi umrl risar stripov Charles M. Schulz, avtor priljubljenega Snoopyja, Charlija Browna, Linusa, Lucy in drugih stripovskih junakov. Smrt ga je doletela en dan pred zadnjim izidom stripa Peanuts (Oreščki) v nedeljskih ameriških časopisih. V zadnjem stripu vidimo Charlija Browna, ki po telefonu sporoča, da je Snoopy zaposlen s pisanjem, medtem ko zamišljeni Snoopy za pisalnim strojem nagovarja svoje drage prijatelje. V nadaljevanju teksta se Charles Schulz zahvaljuje vsem oboževalcem in urednikom za njihovo podporo in ljubezen ter oznanja svojo upokojitev. Strip in uredniški roki so postali namreč prevelik napor za avtorja, ki se je bojeval s črevesnim rakom. Življenje pa je hotelo, da se je poslovil od sveta hkrati s svojim stripom - skoraj dobesedno po uredniški klavzuli v pogodbi, ki mu je določala, da se bo strip končal z njegovo smrtjo.
Nekdanji romunski kralj bo prejemal pokojnino
10. 02. 2000 08.28
Nekdanji romunski kralj Mihael I. bo od države dobil pokojnino, službeno stanovanje in telesnega stražarja. Romunski parlament je po burni razpravi sprejel zakon, ki ureja pravice nekdanjih šefov države. Postkomunistična opozicija je sicer nasprotovala, da naj bi Mihael lahko užival te privilegije, saj romunska ustave točno ne določa, kdo vse spada v kategorijo šef države. 79-letni nekdanji monarh, ki so ga leta 1947 odstavili komunisti, že vrsto let živi v Švici.
Michael Gwisdek prejel nagrado Ernesta Lubitscha
31. 01. 2000 13.13
Berlinski igralec in režiser Michael Gwisdek je prejel nagrado Ernsta Lubitscha, ki jo podeljujejo filmski kritiki. Nek filmski novinar je dejal, da so Gwisdeku nagrado podelili za njegovo izredno življenjsko delo, in dodal, da je Gwisdek odličen igralec in komik. Klub berlinskih filmskih novinarjev vsako leto na rojstni dan nemško-ameriškega režiserja Ernsta Lubtischa (1892-1947) podeljuje filmsko nagrado za najboljšo komično vlogo ali komični film v nemškem jeziku. Nagrado Ernsta Lubitscha je lani prejel režiser Tom Tykwer za film Teci, Lola, teci.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Odkrili rokopis Ricarde
16. 12. 1999 13.17
V Heildelbergu so odkrili rokopis zgodovinarke Ricarde Huch (1864-1947). Gre za njeno najpomembnejše delo Rimsko cesarstvo nemško ljudstvo, ki ga je zgodovinarka napisala leta 1934. Rokopis je odkrila zgodovinarka Petra Schaffordt, ko je pregledovala zapuščino političarke in univerzitetne profesorice Marie Baum, sicer dolgoletne Huchine prijateljice.
Družba Koto prejela okoljski certifikat
10. 12. 1999 08.07
Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je na včerajšnji slovesnosti na ljubljanskem Magistratu, ki se ga je udeležila tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik, delniški družbi Koto - proizvodnemu in trgovskemu podjetju s prek 320 zaposlenih, podelil okoljski certifikat ISO 14001.
Milijoni Američanov na pot za praznike
25. 11. 1999 10.54
Podobno kot leta poprej so se Američani tudi letos pred zahvalnim dnevom množično odpravili na obisk k družinam in sorodnikom, s katerimi bodo skupaj ob tradicionalnem pečenem puranu preživeli praznike. Po podatkih različnih prevoznih podjetij se je v sredo in četrtek začasno ''preselilo'' več kot 50 milijonov ljudi, med njimi tudi predsednik Bill Clinton, ki je z družino odpotoval v Camp David. Pred tem je po običaju ''pomilostil'' enega od milijonov puranov, ki bodo tudi letos končali na prazničnih mizah. Purana po imenu Harry so po pomilostitvi preselili v živalski vrt v mestu Herndon, kjer bo skupaj s purani, pomiloščenimi v preteklih letih, lahko mirno dočakal polno starost in umrl naravne smrti.
Henry Ford - poslovnež stoletja
01. 11. 1999 20.43
Revija Fortune je izbrala Henrya Forda (1863-1947) za poslovneža stoletja, saj naj ne bi njegove podjetnosti presegal prav nihče. Ford je iz avtomobila, ki je bil najprej igračka bogatašev, naredil nepogrešljivo prevozno sredstvo vsakega delavca in bil po mnenju omenjene revije prvi, ki je ustvaril množično tržišče ter način zadovoljevanja povpraševanja.
Van Goghova slika Par čevljev na dražbi
12. 09. 1999 17.24
Edino delo slikarja Vincenta van Gogha (1853-1890), ki je še v zasebni lasti, se bo 6. decembra pojavilo na dražbi hiše Christie's v Londonu. Van Goghova slika Par čevljev, zdaj last nekega beligijskega zbiralca, so namreč v petek po 52 letih ponovno pokazali v javnosti. Nazadnje jo je bilo mogoče videti leta 1947 v Parizu. Pri Christie's so vrednost umetnine ocenili na 1,2 do 1,6 milijona funtov, sodi pa v serijo petih slik z motivom čevljev, ki jih je Van Gogh naslikal med letoma 1886 in 1887, ko je živel s svojim bratom v pariški četrti Montmartre. Javnost je za sliko izvedela šele leta 1943, ko se je družina pisatelja Alberta Aurierja, ki je delo kupila od umetnika samega, odločila, da jo proda.
Ljubljanska razstavišča danes
09. 09. 1999 18.51
V ljubljanskih likovnih razstaviščih bodo drevi odprli vrsto novih postavitev: v Jakopičevi galeriji ob 18. uri razstavo hrvaške keramičarke Mirjane Rajkovič, v galeriji Krka ob 19. uri razstavo pod naslovom Usnje in glina v okviru modne oblikovalke Barbare Jenko Drašler, prav tako ob 19. uri v galeriji Lek razstavo likovnih del slikarja Nikolaja Mašukova ter v Vodnikovi galeriji razstavo slikarja Florisa Oblaka, nazadnje, ob 20. uri, pa v Mali galeriji Cankarjevega doma fotografsko razstavo Marka Jamnika.
Fotografije venezuelskega Slovenca Joseja Voglarja
02. 09. 1999 14.26
Fotograf Jose Voglar, rojen leta 1955 v Valenciji v Venezueli slovenskim staršem, bo po avgustovski predstavitvi v Postojni in Brestanici od 3. do 28. septembra svoje fotografije, ki jih je naslovil Odmevi šumenja, postavil na ogled še v Ljubljani. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa bodo jutri, 3. septembra, ob 19.30 namreč odprli njegovo fotografsko razstavo in jo pospremili s diapozitivi ter pričevanji gostov, kar bo še dodatno približalo podobo Venezuele in življenje tamkajšnjih prebivalcev slovenskega rodu. Gostovanje v domovini svojih roditeljev bo Jose Voglar sklenil z razstavo svojih del decembra v Krškem.
52 let neodvisnosti Indije in Pakistana
14. 08. 1999 13.00
Indija in Pakistan bosta jutri praznovala 52. obletnico neodvisnosti. 15. avgusta 1947 je namreč Velika Britanija po več desetletjih bojev svoji koloniji podelila neodvisnost in takrat sta na tem območju nastali hinduistična država Indija in muslimanska država Pakistan.
Potek roka za umik islamskih sil iz Kašmirja
17. 07. 1999 18.49
Indijska vojska je danes sporočila, da je potekel rok za umik islamskih sil iz indijskega dela Kašmirja in da je indijskim vojakom sedaj ukazano, da streljalo na vse ''vsiljivce'', ki bi se nahajali na območju.
Šarif na Kitajskem
28. 06. 1999 09.11
Pakistanski ministrski predsednik Navaz Šarif je danes prispel na Kitajsko, kjer naj bi tamkajšnje politično vodstvo seznanil o kašmirski krizi med Indijo in Pakistanom. Pakistan si prizadeva za politično podporo Kitajske glede mednarodnega posredovanja pri reševanju kašmirske krize, kar zavrača Indija.
Retrospektiva Bonnarda v švicarskem Martignyju
12. 06. 1999 13.01
V švicarskem mestu Martigny je od danes na ogled retrospektiva del francoskega slikarja Pierra Bonnarda. Obiskovalci si bodo lahko do 14. novembra ogledali kakih 120 umetnikovih slik, akvarelov, skic, gravur in skulptur. Bonnard je slikar intimnega in barv. Rodil se je leta 1867 in študiral pravo. Leta 1888 se je pridružil skupini Nabis, skupini študentov umetnosti, ki jih je navdihnil Paul Gauguin, ustvarjali pa so pod geslom ''upati si vse''. Po letu 1900 je Bonnard začel veliko potovati po Evropi, še zlasti v Sredozemlju. Pogosto je počitnikoval v Saint Tropezu. Leta 1925 si je v Južni Franciji kupil hišo, kjer je živel do svoje smrti januarja leta 1947.
Spomladanska dražba v Ženevi z bogatim izkupičkom
22. 05. 1999 09.14
Za nakit, redke knjižne izdaje in zbirateljske avtomobile sta Christie's in Sotheby's na spomladanski dražbi v Ženevi med 16. in 19. majem iztržili kar 71 milijonov švicarskih frankov (46,4 milijona evrov). Med rekordne izkupičke sodi Cartierova diamantna ogrlica, ki so jo pri dražbeni hiši Sotheby's prodali za 4,29 milijona frankov. Platinasto broško, obdano z diamanti, pa so prodali za 3,08 milijona frankov.
Razstava Božidarja Jakca
28. 04. 1999 19.15
V Moderni galeriji so ob stoletnici rojstva umetnika Božidarja Jakca nocoj odprli jubilejno razstavo njegovih slik in grafik. Do 23. maja si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi dva tv-filma o Jakcu: Srečanje z Božidarjem Jakcem, avtorjev Jožeta Hudečka in Ernesta Adamiča (1969) ter Sodobniki: Božidar Jakac, avtorice Brede Kovič (1979).
Začetek procesa proti nekdanjemu članu gestapa
27. 04. 1999 16.53
V Stuttgartu se je davi začel proces proti nekdanjemu članu gestapa Alfonsu Goetzfridu. Obtožnica mu očita, da je novembra 1943 v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem sodeloval pri množičnem poboju 17.000 Judov in drugih ujetnikov. 79-letni Goetzfrid naj bi sam ustrelil 500 ljudi.
Umrl avstralski slikar Arthur Boyd
26. 04. 1999 19.18
V soboto je v Melbournu v 78. letu starosti umrl avstralski slikar Arthur Boyd. Potem ko je pri 14. letih pustil šolo, je kmalu začel razstavljati krajine, nato pa je med leti 1941 in 1944 služil v avstralski vojski. Sprva se je ukvarjal tudi z lončarstvom, od leta 1949 pa se je povsem posvetil slikarstvu. Skupaj z Albertom Tuckerjem in Johnom Percevalom je sodil v t.i. ''Jezno desetletje'' (1937-1947), ki je preziralo samozadovoljnost avstralske družbe. Sicer Boyd velja za enega najbolj znanih avstralskih umetnikov.
Piccasove umetnije iz keramike na razstavi v New Yorku
02. 03. 1999 19.38
V Metropolitanskem muzeju v New Yorku bodo v sredo odprli doslej največjo razstavo Picassovih umetniških del iz keramike. Na ogled bo 175 umetnin, večinoma iz zasebnih zbirk, mnoga od njih pa bodo javnosti predstavljena prvič. Razstava bo odprta do 6. junija. Večina od Picassovih 3500 umetnin iz gline je nastala med letoma 1947 in 1957, ki sicer po oceni časopisa New York Times velja za najmanj razumljeno in podcenjeno dobo umetnikove dolge in vsestranske kariere.
Umrl dirigent, publicist in skladatelj Ciril Cvetko
19. 01. 1999 11.25
Preminil je slovenski dirigent, publicist, skladatelj in pedagog Ciril Cvetko.
Umrl irski pisatelj Brian Moore
12. 01. 1999 17.20
Za posledicami obolenja dihalnih poti je v 77. letu starosti umrl irski pisatelj Brian Moore. Moore je napisal številne romane, v katerih poleg svojih izkušenj v katoliškem Belfastu vedno znova opisuje tudi politične spore. Kot je danes v Zuerichu sporočila založba Diogenes, je pisatelj umrl včeraj v Malibuju. Moore se je po letu 1947 izselil v Kanado, od leta 1959 pa je živel v ZDA.
Razstava o 50-letnici in klub ljubiteljev Moderne galerije
22. 12. 1998 15.43
Ob petdesetletnici delovanja je Moderna galerija pripravila dokumentarno razstavo o najpomembnejših mejnikih v zgodovini galerije od njene ustanovitve 30. decembra leta 1947 do danes.