1947
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Odkrili rokopis Ricarde
16. 12. 1999 13.17
V Heildelbergu so odkrili rokopis zgodovinarke Ricarde Huch (1864-1947). Gre za njeno najpomembnejše delo Rimsko cesarstvo nemško ljudstvo, ki ga je zgodovinarka napisala leta 1934. Rokopis je odkrila zgodovinarka Petra Schaffordt, ko je pregledovala zapuščino političarke in univerzitetne profesorice Marie Baum, sicer dolgoletne Huchine prijateljice.
Družba Koto prejela okoljski certifikat
10. 12. 1999 08.07
Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je na včerajšnji slovesnosti na ljubljanskem Magistratu, ki se ga je udeležila tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik, delniški družbi Koto - proizvodnemu in trgovskemu podjetju s prek 320 zaposlenih, podelil okoljski certifikat ISO 14001.
Milijoni Američanov na pot za praznike
25. 11. 1999 10.54
Podobno kot leta poprej so se Američani tudi letos pred zahvalnim dnevom množično odpravili na obisk k družinam in sorodnikom, s katerimi bodo skupaj ob tradicionalnem pečenem puranu preživeli praznike. Po podatkih različnih prevoznih podjetij se je v sredo in četrtek začasno ''preselilo'' več kot 50 milijonov ljudi, med njimi tudi predsednik Bill Clinton, ki je z družino odpotoval v Camp David. Pred tem je po običaju ''pomilostil'' enega od milijonov puranov, ki bodo tudi letos končali na prazničnih mizah. Purana po imenu Harry so po pomilostitvi preselili v živalski vrt v mestu Herndon, kjer bo skupaj s purani, pomiloščenimi v preteklih letih, lahko mirno dočakal polno starost in umrl naravne smrti.
Henry Ford - poslovnež stoletja
01. 11. 1999 20.43
Revija Fortune je izbrala Henrya Forda (1863-1947) za poslovneža stoletja, saj naj ne bi njegove podjetnosti presegal prav nihče. Ford je iz avtomobila, ki je bil najprej igračka bogatašev, naredil nepogrešljivo prevozno sredstvo vsakega delavca in bil po mnenju omenjene revije prvi, ki je ustvaril množično tržišče ter način zadovoljevanja povpraševanja.
Van Goghova slika Par čevljev na dražbi
12. 09. 1999 17.24
Edino delo slikarja Vincenta van Gogha (1853-1890), ki je še v zasebni lasti, se bo 6. decembra pojavilo na dražbi hiše Christie's v Londonu. Van Goghova slika Par čevljev, zdaj last nekega beligijskega zbiralca, so namreč v petek po 52 letih ponovno pokazali v javnosti. Nazadnje jo je bilo mogoče videti leta 1947 v Parizu. Pri Christie's so vrednost umetnine ocenili na 1,2 do 1,6 milijona funtov, sodi pa v serijo petih slik z motivom čevljev, ki jih je Van Gogh naslikal med letoma 1886 in 1887, ko je živel s svojim bratom v pariški četrti Montmartre. Javnost je za sliko izvedela šele leta 1943, ko se je družina pisatelja Alberta Aurierja, ki je delo kupila od umetnika samega, odločila, da jo proda.
Ljubljanska razstavišča danes
09. 09. 1999 18.51
V ljubljanskih likovnih razstaviščih bodo drevi odprli vrsto novih postavitev: v Jakopičevi galeriji ob 18. uri razstavo hrvaške keramičarke Mirjane Rajkovič, v galeriji Krka ob 19. uri razstavo pod naslovom Usnje in glina v okviru modne oblikovalke Barbare Jenko Drašler, prav tako ob 19. uri v galeriji Lek razstavo likovnih del slikarja Nikolaja Mašukova ter v Vodnikovi galeriji razstavo slikarja Florisa Oblaka, nazadnje, ob 20. uri, pa v Mali galeriji Cankarjevega doma fotografsko razstavo Marka Jamnika.
Fotografije venezuelskega Slovenca Joseja Voglarja
02. 09. 1999 14.26
Fotograf Jose Voglar, rojen leta 1955 v Valenciji v Venezueli slovenskim staršem, bo po avgustovski predstavitvi v Postojni in Brestanici od 3. do 28. septembra svoje fotografije, ki jih je naslovil Odmevi šumenja, postavil na ogled še v Ljubljani. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa bodo jutri, 3. septembra, ob 19.30 namreč odprli njegovo fotografsko razstavo in jo pospremili s diapozitivi ter pričevanji gostov, kar bo še dodatno približalo podobo Venezuele in življenje tamkajšnjih prebivalcev slovenskega rodu. Gostovanje v domovini svojih roditeljev bo Jose Voglar sklenil z razstavo svojih del decembra v Krškem.
52 let neodvisnosti Indije in Pakistana
14. 08. 1999 13.00
Indija in Pakistan bosta jutri praznovala 52. obletnico neodvisnosti. 15. avgusta 1947 je namreč Velika Britanija po več desetletjih bojev svoji koloniji podelila neodvisnost in takrat sta na tem območju nastali hinduistična država Indija in muslimanska država Pakistan.
Potek roka za umik islamskih sil iz Kašmirja
17. 07. 1999 18.49
Indijska vojska je danes sporočila, da je potekel rok za umik islamskih sil iz indijskega dela Kašmirja in da je indijskim vojakom sedaj ukazano, da streljalo na vse ''vsiljivce'', ki bi se nahajali na območju.
Šarif na Kitajskem
28. 06. 1999 09.11
Pakistanski ministrski predsednik Navaz Šarif je danes prispel na Kitajsko, kjer naj bi tamkajšnje politično vodstvo seznanil o kašmirski krizi med Indijo in Pakistanom. Pakistan si prizadeva za politično podporo Kitajske glede mednarodnega posredovanja pri reševanju kašmirske krize, kar zavrača Indija.
Retrospektiva Bonnarda v švicarskem Martignyju
12. 06. 1999 13.01
V švicarskem mestu Martigny je od danes na ogled retrospektiva del francoskega slikarja Pierra Bonnarda. Obiskovalci si bodo lahko do 14. novembra ogledali kakih 120 umetnikovih slik, akvarelov, skic, gravur in skulptur. Bonnard je slikar intimnega in barv. Rodil se je leta 1867 in študiral pravo. Leta 1888 se je pridružil skupini Nabis, skupini študentov umetnosti, ki jih je navdihnil Paul Gauguin, ustvarjali pa so pod geslom ''upati si vse''. Po letu 1900 je Bonnard začel veliko potovati po Evropi, še zlasti v Sredozemlju. Pogosto je počitnikoval v Saint Tropezu. Leta 1925 si je v Južni Franciji kupil hišo, kjer je živel do svoje smrti januarja leta 1947.
Spomladanska dražba v Ženevi z bogatim izkupičkom
22. 05. 1999 09.14
Za nakit, redke knjižne izdaje in zbirateljske avtomobile sta Christie's in Sotheby's na spomladanski dražbi v Ženevi med 16. in 19. majem iztržili kar 71 milijonov švicarskih frankov (46,4 milijona evrov). Med rekordne izkupičke sodi Cartierova diamantna ogrlica, ki so jo pri dražbeni hiši Sotheby's prodali za 4,29 milijona frankov. Platinasto broško, obdano z diamanti, pa so prodali za 3,08 milijona frankov.
Razstava Božidarja Jakca
28. 04. 1999 19.15
V Moderni galeriji so ob stoletnici rojstva umetnika Božidarja Jakca nocoj odprli jubilejno razstavo njegovih slik in grafik. Do 23. maja si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi dva tv-filma o Jakcu: Srečanje z Božidarjem Jakcem, avtorjev Jožeta Hudečka in Ernesta Adamiča (1969) ter Sodobniki: Božidar Jakac, avtorice Brede Kovič (1979).
Začetek procesa proti nekdanjemu članu gestapa
27. 04. 1999 16.53
V Stuttgartu se je davi začel proces proti nekdanjemu članu gestapa Alfonsu Goetzfridu. Obtožnica mu očita, da je novembra 1943 v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem sodeloval pri množičnem poboju 17.000 Judov in drugih ujetnikov. 79-letni Goetzfrid naj bi sam ustrelil 500 ljudi.
Umrl avstralski slikar Arthur Boyd
26. 04. 1999 19.18
V soboto je v Melbournu v 78. letu starosti umrl avstralski slikar Arthur Boyd. Potem ko je pri 14. letih pustil šolo, je kmalu začel razstavljati krajine, nato pa je med leti 1941 in 1944 služil v avstralski vojski. Sprva se je ukvarjal tudi z lončarstvom, od leta 1949 pa se je povsem posvetil slikarstvu. Skupaj z Albertom Tuckerjem in Johnom Percevalom je sodil v t.i. ''Jezno desetletje'' (1937-1947), ki je preziralo samozadovoljnost avstralske družbe. Sicer Boyd velja za enega najbolj znanih avstralskih umetnikov.
Piccasove umetnije iz keramike na razstavi v New Yorku
02. 03. 1999 19.38
V Metropolitanskem muzeju v New Yorku bodo v sredo odprli doslej največjo razstavo Picassovih umetniških del iz keramike. Na ogled bo 175 umetnin, večinoma iz zasebnih zbirk, mnoga od njih pa bodo javnosti predstavljena prvič. Razstava bo odprta do 6. junija. Večina od Picassovih 3500 umetnin iz gline je nastala med letoma 1947 in 1957, ki sicer po oceni časopisa New York Times velja za najmanj razumljeno in podcenjeno dobo umetnikove dolge in vsestranske kariere.
Umrl dirigent, publicist in skladatelj Ciril Cvetko
19. 01. 1999 11.25
Preminil je slovenski dirigent, publicist, skladatelj in pedagog Ciril Cvetko.
Umrl irski pisatelj Brian Moore
12. 01. 1999 17.20
Za posledicami obolenja dihalnih poti je v 77. letu starosti umrl irski pisatelj Brian Moore. Moore je napisal številne romane, v katerih poleg svojih izkušenj v katoliškem Belfastu vedno znova opisuje tudi politične spore. Kot je danes v Zuerichu sporočila založba Diogenes, je pisatelj umrl včeraj v Malibuju. Moore se je po letu 1947 izselil v Kanado, od leta 1959 pa je živel v ZDA.
Razstava o 50-letnici in klub ljubiteljev Moderne galerije
22. 12. 1998 15.43
Ob petdesetletnici delovanja je Moderna galerija pripravila dokumentarno razstavo o najpomembnejših mejnikih v zgodovini galerije od njene ustanovitve 30. decembra leta 1947 do danes.
Večje število potnikov Adrie Airways
11. 09. 1998 17.17
Z letali slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways je v prvih osmih mesecih letos potovalo 475.474 potnikov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz Adrie. Na rednih progah je Adria v tem času opravila 6432 poletov in 1947 poletov na čarterskih progah. V tem času je na svojih poletih prepeljala tudi 2376 ton tovora.
Pododbor zahteval ukinitev sankcij proti Iraku
27. 08. 1998 09.49
Pododbor za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin pri OZN je v sredo zahteval ukinitev gospodarskih sankcij proti Iraku, ki so bile uvedene po agresiji na Kuvajt leta 1991. Omenjeni pododbor je Varnostni svet pozval, da ukine sankcije, ki so krive za nevzdržen upad zdravja, prehrane, zaposlitev, kmetijstva in zdravstvenega varstva v Iraku ter za porast pri smrtnosti dojenčkov.
Leta 1999 bo izšla dopolnjena izdaja Dnevnika Ane Frank
23. 08. 1998 13.21
Sklad Ane Frank, ki ima sedež v švicarskem Baslu, bo v začetku prihodnjega leta izdal dopolnjeno enačico Dnevnika Ane Frank. Ta peti ponatis, ki je bil že nekaj časa načrtovan, bo dopolnjen s petimi nedavno najdenimi stranmi, vseboval pa bo tudi 47 vrstic, ki jih Annin oče Otto Frank ni želel dati v objavo. Dopolnjeno delo bodo prevedli v nemški, francoski, angleški in japonski jezik.
Spopadi med indijskimi in pakistanskimi silami v Kašmirju
03. 08. 1998 09.06
Na območju Kašmirja se danes že peti dan nadaljuje topniško obstreljevanje indijskih in pakistanskih sil. Po najnovejših podatkih indijskih vojaških virov naj bi v spopadih umrlo 90 vojakov, 34 na indijski in 56 na pakistanski strani. Strani druga drugo obtožujeta za povzročitev spopadov, ki so izbruhnili minuli teden, medtem ko sta se indijski in pakistanski premier, Atal Behari Vajpayee in Nawaz Sharif sestala na Šri Lanki.
''It's cool man''
01. 08. 1998 09.50
Simpatični tehno-dedek z brado Peter Steiner, ki je v začetku 90. let zaslovel z izrekom ''It''s cool man'' v reklami za čokolado Milka, praznuje to soboto praznik, ki je v glasbenem svetu zelo redek. 81-letni Peter in njegova žena Katherina bosta praznovala zlato poroko. Peter je Katherino spoznal leta 1947 na železniški postaji Arosa in leto kasneje sta stopila pred oltar. Zakonca Steiner imata deset otrok. In kaj meni Katherina o zakonski sreči? ''Zaradi žensk si nisem nikoli delala skrbi, na kravo (iz reklame za Milko) pa bi lahko bila ljubosumna.'' Z reklamo ''It''s cool man'' in dvema CD ploščama s tehno glasbo je dedek Peter v Švici prava zvezda.
Pakistan poroča o vnovičnem streljanju na kašmirski meji
31. 07. 1998 07.55
Le dan po prvem srečanju predsednikov vlad Indije in Pakistana po jedrskih poskusih, ki sta jih državi izvedli v maju, je na meji med državama na spornem območju Kašmira vnovič prišlo do streljanja. Pakistanska televizija je včeraj poročala, da so indijski vojaki ''brez razloga in ne da bi jih izzvali'' s topništvom in raketami začeli obstreljevati območje Pakistana in pri tem ubili pet civilistov, med njimi eno žensko in majhno deklico. Pakistanska vojska je odgovorila s streli.
Nova razstava v Pilonovi galeriji
21. 04. 1998 12.51
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, 22. aprila, zvečer odprli razstavo z naslovom Negovan Nemec (1947-1987) - deset let pozneje, ki je bila lani, ob desetletnici kiparjeve smrti, postavljena v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Takrat je izšel tudi retrospektivno zasnovan katalog s strokovno razpravo dr. Naceta Šumija o kiparjevem opusu. V Pilonovi galeriji bo predstavljen manjši izbor iz omenjene retrospektivne razstave, 25 skulptur, nekaj dokumentarnih fotografij, grafik ter risb.
Naprodaj otok v južnem Pacifiku
12. 04. 1998 10.56
Prodamo: otok v južnem Pacifiku z lastno pristajalno stezo ter brez sosedov. Na voljo je takoj. Cena: 47 milijonov dolarjev. Družina Fullard-Leo je postavila znak "naprodaj" na atol Palmyra, neposeljeni otok, ki leži približno 1.600 kilometrov južno od Havajev ter 560 kilometrov severno od ekvatorja. Površina otoka je 33 kvadratnih kilometrov. Na atol pade več kot 4 metre dežja na leto, na njem pa rastejo tudi do 25 metrov visoka tropska drevesa. Sicer je otok v ameriški posesti. Havajski otoki so si ga priključili leta 1862, družina Fullard-Leo pa ga je kupila leta 1922. Med 1940 in 1947 je otok zasedla ameriška mornarica, ki je na otoku zgradila 1.800 metrov dolgo pristajalno stezo. Otok je neposeljen že od leta 1951 dalje. Kot je povedal agent za nepremičnine pri podjetju Monroe in Friedlander Doug Pothul, naj bi se za nakup otoka zanimal predsednik Microsofta Bill Gates.
Hrvaška bo Šakiću zagotovila pošteno sojenje
11. 04. 1998 10.00
Hrvaška bo nekdanjemu ustaškemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinku Šakiću zagotovila "pošteno sojenje", piše današnji hrvaški tisk, ki se sklicuje na izjavo hrvaškega zunanjega ministra Mateta Granića. Granić je za dnevnik Slobodna Dalmacija izjavil, da bo Hrvaška zahtevala izročitev Šakića. Hrvaška je po Granićevem mnenju pravna država, ki se je sposobna pogumno soočiti z obdobjem t.i. Neodvisne hrvaške države (NDH), zato lahko zagotovi pravično sojenje. Šakić je v Argetnino pobegnil leta 1947, pogrešajo pa ga že od torka, ko ga je argentinska policija začela tudi uradno iskati.
Vlada o vračanju gozdov Cerkvi
05. 02. 1998 16.19
Slovenska vlada je na današnji seji dopolnila svoj prvotni predlog sporazumne poravnave v zvezi z vračili gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC), podržavljenih 17. septembra 1947 z odločbo 983/4 takratne Okrajne komisije za agrarno reformo Ljubljana. Ker so pogajanja na predlog Cerkve tajna, namestnik generalnega sekretarja vlade Andrej Pagon na novinarski konferenci po vladni seji ni hotel predstaviti dopolnjenega predloga, povedal pa je, da ga bodo RKC pisno posredovali jutri.