1963
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Umrl ruski aeronavtični inženir Aleksej Tupoljev
13. 05. 2001 00.00
Priznani ruski aeronavtični inženir Aleksej Tupoljev, ki je pomagal pri načrtih za izgradnjo prvega ruskega nadzvočnega potniškega letala, je v starosti 76 let umrl v Moskvi.
Biggs prosi kraljico za odpustitev
13. 05. 2001 00.00
Legendarni poštni ropar Ronnie Biggs, ki je leta 1963 s 14 pajdaši oropal poštni vlak in odnesel 7,3 milijona ameriških dolarjev - kar bi bilo danes 47 milijonov dolarjev -, se je po 35 letih življenja v ilegali vrnil v Veliko Britanijo. Zdaj želi, da bi mu kraljica odpustila in da bi lahko še vsaj enkrat v življenju poskusil angleški puding ter britanski viski in pivo, je povedala njegova nekdanja brazilska prijateljica Raimunda Rothen de Castro.
Bernik prejel Herderjevo nagrado
09. 05. 2001 00.00
Na Dunaju je rektor tamkajšnje univerze Georg Winckler danes sedmerici umetnikov in znanstvenikov iz srednje in vzhodne Evrope izročil Herderjeve nagrade za leto 2001. Dobil jo je tudi slovenski slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju v sodelovanju s skladom Alfreda Toepferja iz Hamburga.
Ropar stoletja aretiran
07. 05. 2001 00.00
Legendarni poštni ropar Ronnie Biggs se je po 35-ih letih življenja v ilegali vrnil v Veliko Britanijo. Na letališču Norholt zahodno od Londona, kamor je v spremstvu sina Michaela z zasebnim letalom priletel iz Brazilije, ga je pričakalo več deset policistov, ki so ga aretirali. Pred aretacijo ga je zaradi slabega zdravstvenega stanja pregledal zdravnik, odpeljali pa so ga tudi na podrobnejše zdravstvene preiskave.
Ropar Biggs si želi domov
04. 05. 2001 00.00
Legendarni Ronnie Biggs, ki je leta 1963 s 14 pomagači oropal poštni vlak med Glasgowom in Londonom in odnesel 2,6 milijona angleških funtov, kar je bila takrat ogromna vsota, se je odločil, da se bo po 35 letih življenja v ilegali predal britanskim oblastem. Biggs je Scotland Yardu poslal elektronsko sporočilo, da se želi predati. Da bi se lahko vrnil v Veliko Britanijo, Biggs potrebuje potni list, hkrati pa obljublja, da se bo na letališču v domovini takoj predal tamkajšnjim oblastem.
Umrla Majda Potokar
25. 04. 2001 00.00
Po dolgi bolezni je v Ljubljani umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Majda Potokar. Nosilka Borštnikovega prstana 1985, štiri desetletja članica ljubljanske Drame, se je vtisnila v trajen spomin številnih generacij s svojimi raznovrstnimi odrskimi liki, kot so bili Micka v Kranjskih komedijantih, Elektra v Orestijadi, Kordelija v Kralju Learu, Gertruda v Hamletu, Rachel v Živite kot svinje, Ana v Dnevniku Ane Frank, Izabela v Milo za drago, Tereza v Talcu, Margareta v Kralj umira in vrsta drugih. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo pa je izpričala tudi na filmu - od prvega celovečernega slovenskega filma Na svoji zemlji leta 1948, prek Samorastnikov, filmov Ne joči, Peter, Rdeče klasje, To so gadi, Ko zorijo jagode, Trije prispevki k slovenski blaznosti do Umetnega raja in Triangla. Filmskim vlogam so se priključile neštete nepozabne kreacije Potokarjeve v radijskih in televizijskih igrah.
Knjiga o slovenskih izseljencih na Švedskem
15. 03. 2001 00.00
V založbi ZRC je izšla knjiga Zgodbe in pričevanja, Slovenci na Švedskem avtorice Marine Lukšič-Hacin. Delo je nastalo kot nadaljevanje lani objavljene avtoričine doktorske disertacije Multikulturalizem in migracije, ki govori o multikulturalizmu na Švedskem, v novi knjigi pa se avtorica posveča le slovenskim izseljencem. V študiji se prepletajo avtoričini dnevniški zapisi, ki so nastali med raziskovanjem na terenu, ter obdelava arhivskega gradiva o Slovencih in izseljeniških organizacijah na Švedskem, glavnina knjige pa je posvečena osebnim pričevanjem izseljencev.
Razstava slik Majde Skrinar v Brooklynu
12. 02. 2001 00.00
Slovenska slikarka Majda Skrinar je ob koncu trimesečnega bivanja v New Yorku, ki sta ga omogočila Sorosev sklad in ministrstvo za kulturo, pripravila razstavo slik z naslovom "Brooklynški vrtovi". Skrinarjeva je navdih za razstavljene slike dobila v kulturi in motivih, ki so jo obkrožali med njenim bivanjem v New Yorku, predvsem vrt ob ateljeju v Brooklynu.
Knjiga o skladatelju Škerjancu
26. 01. 2001 00.00
Predstavniki pred letom dni ustanovljene Fundacije Lucijana Marije Škerjanca so na novinarski konferenci ob stoletnici skladateljevega rojstva predstavili knjigo o tem slovenskem skladatelju, pianistu, dirigentu, pedagogu, muzikologu in publicistu. Predstavili so tudi zgoščenko Sonetni venec Franceta Prešerna - kantato v treh delih za soliste, zbor in orkester iz leta 1963 v izvedbi orkestra in zbora Slovenske filharmonije z dirigentom Bogom Leskovicem. V počastitev kulturnega praznika pa bo v Cankarjevem domu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj koncert mešanega pevskega zbora in simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole Ljubljana. Slavnostna govornica bo ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok.
Umrl Nace Simončič
21. 01. 2001 00.00
V 83. letu starosti je v Ljubljani umrl lutkar, igralec in režiser Lutkovnega gledališča Ljubljana Nace Simončič. Od leta 1963 vse do upokojitve je bil vodja lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija. Pisal, prirejal in režiral je igre za ročne lutke in marionete ter igral zlasti živalske in komične vloge. Ljubiteljem lutk bo ostal v spominu predvsem po vlogah v Žogici Marogici, Pavlihi in Kužku Ostružku, z režijo Sapramiške, z nanizanko Kljukčeve dogodivščine in z večkrat nagrajenim Radovednim tačkom. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji.
Demme in Kollek bosta snemala
16. 01. 2001 00.00
Jonathan Demme bo začel spomladi v Parizu snemati film z naslovom The Truth about Charlie, ki je remake filma Šarada iz leta 1963, piše v januarski izdaji revije Cahiers du Cinema. Mark Wahlberg bo v filmu nastopil v naslovni vlogi, ki jo je v filmu Stanleyja Donena odigral Cary Grant, vlogo Audrey Hepburn pa bo upodobila Thandie Newton. Producent filma bo Luc Besson, ki finančno sodeluje tudi pri novem filmu Johna Boormana The Professor and the Madman.
Dante po Pandurjevo
11. 01. 2001 00.00
Dvajsetega januarja 2001 se bo zvečer ob 20. uri dvignil zastor v dvorani hamburškega gledališča Thalia in čez oder bo stekla uprizoritev z naslovom "Inferno. The Book of the Soul" Mariborčana Tomaža Pandurja po Dantejevi Božanski komediji in z glasbo Gorana Bregovića.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Prireditvi v spomin Miri Mihelič
09. 11. 2000 00.00
Ob 15-letnici smrti Mire Mihelič (1912-1985), pomembne književnice in prevajalke ter podpredsednice mednarodnega PEN v obdobju med letoma 1973 in 1985, sta slovenski PEN in SAZU pripravila simpozij o ustvarjalnem in javnem delu Mire Mihelič, Narodna in univerzitetna knjižnica pa razstavo pisateljičinih rokopisov, prvih tiskov, dokumentov in fotografskega gradiva iz življenja Miheličeve.
Eunice Kennedy v bolnišnici
15. 10. 2000 00.00
Eunice Kennedy Shriver, sestra ubitega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je uspešno prestala operacijo benignega tumorja na trebušni slinavki in okreva v bolnišnici v Baltimoru.
Odprli prenovljeno gledališče Tartini
15. 10. 2000 00.00
V Piranu so sinoči slovesno odprli prenovljeno gledališče Tartini, ki ga upravlja kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož. Slovenski predsednik Milan Kučan je v pozdravnem nagovoru odprtje prenovljenega gledališča označil kot enega pomembnejših dogodkov v Sloveniji. Hkrati z občinskim praznikom so v občini Piran obeležili tudi mednarodno leto kulture z odprtjem donatorske zbirke Oskarja Kogoja v občinski mestni palači.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.
Razstava del Georgesa Braqua
30. 09. 2000 00.00
V portugalski prestolnici so odprli razstavo 69 litografij in bakrorezov francoskega predstavnika kubizma Georgesa Braqua, ki so nastala med letoma 1907 in 1963. Razstava je del cikla, posvečenega "prijateljem Arpada Szenesa in Vieire da Silve" - začetnikov portugalskega modernega slikarstva. Ptice, obrazi, sadje, konji in cvetje so glavni motivi razstavljenih umetnin. Razstava, ki so jo pripravili s pomočjo francosko-portugalskega instituta, bo odprta do 14. januarja.
Umrl ameriški pesnik Robert Lax
28. 09. 2000 00.00
V starosti 84 let je umrl ameriški pesnik Robert Lax, je v Münchnu sporočila založba Pendo. Lax, ki je zaslovel z liriko in kratko prozo, in je nazadnje živel v Grčiji, je slovo od življenja dočakal v ameriškem mestecu Olean v zvezni državi New York. Lax se je rodil 30. novembra 1915 v družini judovskih priseljencev iz Avstrije. Študiral je na univerzi Columbia, nato pa postal filmski kritik. Med drugim je delal tudi v Hollywoodu, bil pa je tudi urednik časnikov The New Yorker in Time Magazine. Leta 1963 se je preselil v Grčijo, kjer je živel odmaknjeno od sveta. Laxove pesmi so na meji med slikarstvom in glasbo, pogosto so ga primerjali z leta 1992 umrlim ameriškim skladateljem Johnom Cageom, je izjavil direktor Pendo založbe Ernst Piper.
Opus Karla Pečka v Ljubljani
20. 09. 2000 00.00
V prostorih ministrstva za obrambo na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani so od danes razstavljena dela znanega koroškega likovnika, akademskega slikarja Karla Pečka. Pečko, rojen v Vuhredu, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Bil je član akademske skupine, ki je leta 1957 dala pobudo za ustanovitev umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu, od leta 1991 znanega pod imenom Galerija likovnih umetnosti.
Houston Comets zmagovalke WNBA
27. 08. 2000 00.00
Košarkarice Hoston Comets so letošnje zmagovalke ameriške profesionalne lige WNBA. V finalu so z izidom 2:0 v zmagah ugnale New York Liberty in tako še četrtič zapored osvojile ta laskavi naslov. V odločilni, drugi tekmi so na domačem parketu slavile šele po podaljšku z 79:73. Štiri zaporedne naslove je v moški različici košarkarske profesionalne lige, javnosti bolj znani kot NBA, uspelo osvojiti le Boston Celticsom med leti 1963 in 1966, v ostalih profesionalnih severnoameriških ligah pa so se takega dosežka nazadnje veselili hokejisti New York Islanders, ki so v ligi NHL štirikrat zapored slavili med leti 1980 in 1983.
Umrla igralka Loretta Young
12. 08. 2000 00.00
Znana ameriška filmska igralka Loretta Young je v 87. letu starosti umrla zaradi raka na jajčnikih, je sporočil igralkin dolgoletni agent Norman Brokaw. Igralka se je rodila 6. januarja 1913 v Salt Lake Cityju. Kariera Lorette Young, ki je bila za vlogo v filmu Kmetova hči (Farmer's Doughter) leta 1947 nagrajena z oskarjem, se je začela že v obdobju nemega filma, nadaljevala s pohodom zvočnega filma in kasneje zajela tudi televizijo. Igralka je pravi filmski razcvet doživela v 30. letih, ko je sodelovala s filmskima studijema Warner Bros. in 20th Century?Fox. Med letoma 1927 in 1953 je posnela 88 filmov, v katerih je večinoma igrala junakinje z močno voljo in trdnimi stališči. Tako je leta 1934 med drugim s Caryjem Grantom posnela Born to be Bad, s Clarkom Gablom pa Call of the Wild. V 40. letih si je filmsko platno delila tudi z Robertom Prestonom v filmu The Lady from Cheyenne in Orsonom Walesom v filmu The Stranger. Oskar za vlogo v Kmetovi hčerki je njeno kariero še spodbudil. Tako je s Caryjem Grantom in Davidom Nivenom igrala v filmu The Bishop's Wife, medtem ko je z Jeffom Chandlerjem posnela film Because of you. Leta 1953 se je s filmskih platen poslovila z vlogo v filmu It Happens Every Thursday, v katerem je sodelovala z Johnom Forsythom. Po letu 1953 se je Loretta Young posvetila televiziji. Do leta 1963 je posnela več kot 300 epizod oddaje Loretta Young Show, bila sedemkrat nominirana za televizijsko nagrado emmy, trikrat pa se je emmyjev tudi veselila. Leta 1963 se je umaknila ob koncu oddaje The New Loretta Young Show ter se posvetila človekoljubnim dejavnostim in občasnim vlogam v televizijskih filmih.
Bliža se 17. bienale industrijskega oblikovanja
12. 07. 2000 08.50
Sedemnajsti bienale industrijskega oblikovanja - bio 2000 - bo primerjalna razstava dobro oblikovanih slovenskih in tujih industrijskih izdelkov. Razstavo neposredno prireja Sekretariat bio, ki deluje v okviru Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Razstava, ki bo potekala od 5. oktobra do 5. novembra si postavlja za cilj predstavitev aktualnih tokov v sodobnem domačem in tujem industrijskem oblikovanju. Razstavljeni bodo predmeti, ki niso bili v proizvodnji pred 1. januarjem 1998 in niso bili razstavljeni na bio 16.
Umrl skladatelj Pierre Petit
03. 07. 2000 10.34
V starosti 78 let je v pariški bolnišnici umrl francoski skladatelj in glasbeni kritik Pierre Petit, je sporočila njegova družina, ki pa ni navedla vzroka smrti. Petit je bil zadnjih 25 let glasbeni kritik pri francoskem dnevniku Le Figaro, od leta 1963 do lani pa je dirigiral v eni od pariških glasbenih šol. Napisal je tudi nekaj glasbenih del, med drugim opereto Maršal brez sramu, ter glasbo za številne balete in klavir. V 60. in 70. letih je delal tudi na državni radioteleviziji, kjer je bil urednik za klasično, kasneje pa še za komorno glasbo.
Podelitev 37. nagrade Vstajenje
09. 05. 2000 11.04
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči zdomski pesnici Mileni Šoukal podelili 37. literarno nagrado Vstajenje za leto 1999, in sicer za zbirko Ptice na poletu, ki je izšla lani pri Celjski Mohorjevi družbi v zbirki Žerjavi.
Branko Potočan na Dunaju
01. 05. 2000 16.32
Na gledališkem festivalu Kontekst: Europa, ki pod okriljem Gledališča trenutka (Theater des Augenblicks) od 27. aprila do 11. maja poteka na Dunaju, se bo kot predstavnik Slovenije v petek, 5. maja, s svojo predstavo <A HREF=http://www.cd-cc.si/kultura/4Cl/4Cl.htm target=_blank> Melanholične misli </A>v izvedbi plesne skupine Fourklor predstavil plesalec in koreograf Branko Potočan. Predstava je nastala v soprodukciji zavoda Vitkar in Cankarjevega doma. Na omenjenem festivalu se predstavlja pet gledaliških in plesnih skupin iz Poljske, Rusije, Slovenije in Češke.
Pioline zmagovalec Monte Carla
23. 04. 2000 20.20
Francoz Cedric Pioline je zmagovalec teniškega turnirja v Monte Carlu z nagradnim skladom 2.950.000 dolarjev. Osmi nosilec je v finalu s 6:4 in 7:6 (7:3) in 7:6 (8:6) premagal Slovaka Dominika Hrbatyja.