1963

Homoseksualci imajo daljši spolni ud

30. 09. 1999 07.38

Neki kanadski seksolog je prepričan, da imajo homoseksualci daljši spolni ud kot heteroseksualci, kar bi lahko bil biološki razlog za spolno usmerjenost, je pred dnevi poročal kanadski časnik National Post. Po preiskavah, ki jih je v sodelovanju z profesorjem psihologije Scottom Hershbergerjem iz kalifornijske univerze izvedel profesor asistent Anthony Bogaert na univerzi Brock v Ontariu, je srednja velikost spolnega uda v erekciji pri homoseksualcu 16,4 centimetra pri heteroseksualcu pa 15,6 centimetra. Po mnenju izvedenca bi lahko to razliko razložili na podlagi bioloških dejavnikov, kot je raven hormonov, ki jih dobi zarodek, čeprav so rezultati odprti za različne razlage. Rezultate, ki so jih objavili v zadnji številki strokovne revije Arhivi spolnega obnašanja, so zbirali med leti 1938 in 1963 na raziskovalnem inštitutu v Indiani. V raziskavi je bilo zajetih 4187 heteroseksualcev in 935 homoseksualcev.

Umor na Zaloški cesti v Ljubljani

11. 09. 1999 17.52

Na Zaloški cesti v Ljubljani je danes zjutraj pred lokalom Bounty prišlo do streljanja; o tem je bila Policijska uprava Ljubljana obveščena ob 3.59. Neznani moški iz še neidentificirane skupine je streljal na državljana Bosne in Hercegovine Nermina A., rojenega leta 1963, ki je na kraju streljanja podlegel poškodbam. Po podatkih ljubljanske PU naj bi bil Nermin A. policiji že znan, bil pa je brez stalnega prebivališča in brez urejenega statusa v Sloveniji. Poleg tega je bil okoli 4. ure zjutraj v ljubljanski Klinični center zaradi strelne poškodbe v predelu pasu pripeljan Ljubljančan K.Š., rojen leta 1973. Domnevno je K.Š. zaposlen v lokalu Bounty in bi lahko bil poškodovan pri omenjenem streljanju.

Jedrska in potresna varnost v Sloveniji

10. 09. 1999 21.02

Predstave okrog prevoza prvega novega uparjalnika za krško nuklearno elektrarno, predvsem pa akcija Greenpeace-a na Razdrtem, so ponovno vzbudili razprave o varnosti in ekološki (ne)oporočenosti jedrske energije. Na tridnevnem posvetu jedrskih strokovnjakov, ki se je sinoči končal v Portorožu, se seveda niso mogli izogniti tem temam; nas pa je predvsem zanimalo, kako je s Krškim.

Ljubljanska razstavišča danes

09. 09. 1999 18.51

V ljubljanskih likovnih razstaviščih bodo drevi odprli vrsto novih postavitev: v Jakopičevi galeriji ob 18. uri razstavo hrvaške keramičarke Mirjane Rajkovič, v galeriji Krka ob 19. uri razstavo pod naslovom Usnje in glina v okviru modne oblikovalke Barbare Jenko Drašler, prav tako ob 19. uri v galeriji Lek razstavo likovnih del slikarja Nikolaja Mašukova ter v Vodnikovi galeriji razstavo slikarja Florisa Oblaka, nazadnje, ob 20. uri, pa v Mali galeriji Cankarjevega doma fotografsko razstavo Marka Jamnika.

Štiri bavarske umetnice v koprski Loži

23. 08. 1999 14.15

Obalne galerije iz Pirana so v sodelovanju z bavarsko-slovenskim društvom in Kozjanskim parkom pripravile razstavo del štirih bavarskih umetnic, ki jo bodo pod naslovom Evropske poti odprli v petek, 27. avgusta, ob 21.30 v galeriji Loža v Kopru.

Hozo v koprski Meduzi

02. 08. 1999 12.14

Koprska galerija Meduza bo od 5. do 26. avgusta gostila bosanskohercegovskega umetnika in diplomanta ljubljanske Akademije za likovno umetnost, grafika Dževada Hozo. Hozo je zdaj profesor na sarajevski likovni akademiji.

Stoletnica rojstva Hitchcocka

01. 08. 1999 13.27

V Hollywoodu so ob 100. obletnici rojstva Alfreda Hitchcocka odkrili doprsni bronasti kip mojstra srhljivk. Slovesnosti se je udeležila tudi igralka Tippi Hedren, ki je odigrala glavno vlogo v Ptičih. Predstavniki Universal Studios so v spomin na Hitchcockovo klasiko iz leta 1963 spustili udomačenega krokarja, ki je med slovesnostjo pristal na kipu. Alfred Hitchcock se je rodil 13. avgusta leta 1899.

Sidi Mohamed oklican za novega maroškega kralja

24. 07. 1999 10.59

Maroškega prestolonaslednika Sidija Mohameda so po smrti očeta, kralja Hasana II., sinoči oklicali za novega kralja. Visoki predstavniki države in člani kraljeve družine so podpisali dokument, v katerem potrjujejo lojalnost bodočemu kralju Mohamedu VI.

Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra

23. 07. 1999 21.37

Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.

Našli tudi trupli sester Bessette

22. 07. 1999 08.46

Reševalne ekipe so v Atlantskem oceanu pred ameriško obalo včeraj našle tudi trupli soproge Johna F. Kennedyja mlajšega, Carolyn Bessette in njene sestre Lauren. To so sinoči po lokalnem času potrdile ameriške oblasti za nacionalno prometno varnost. Posmrtne ostanke Johna F. Kennedyja ml. so našli že v noči na sredo.

Brezposelnost na Japonskem maja nižja

29. 06. 1999 10.49

Japonske oblasti so danes objavile podatke o rahlem znižanju brezposelnosti, ki pa po ocenah strokovnjakov vendarle ni razlog za prevelik optimizem. Raven brezposelnosti se je tako maja glede na april znižala za 0,2 odstotka na 4,6 odstotka.

Jelcin podaril Clintonu dokumente o Kennedyju

22. 06. 1999 08.15

Ruski predsednik Boris Jelcin je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu ob robu srečanja sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije v Koelnu izročil nenavadno darilo - zbirko dokumentov o predsedniku Johnu F. Kennedyju in njegovi smrti leta 1963. Svetovalec za varnost predsednika Clintona je sporočil, da je Jelcin pred mnogimi leti ruske oblasti pozval, naj pregledajo vso gradivo o Kennedyju in odpravijo odredbo o tajnosti teh dokumentov. Clinton se je Jelcinu zahvalil za prizadevanja z besedami, da sta življenje in smrt predsednika Kennedyja v ZDA deležna velike pozornosti, ameriški državljani pa bodo to novico sprejeli kot pomembno.

Umrl češki kipar in slikar Arnost Paderlik

02. 06. 1999 16.51

V Pragi je umrl češki kipar in slikar Arnost Paderlik. Paderlik je bil med letoma 1963 in 1986 profesor na praški akademiji lepih umetnosti. Komunistični režim ga je leta 1981 imenoval za ''narodnega umetnika'', še posebej znan pa je bil po svojih kipih in številnih ilustracijah. Deloval je tudi na področju dekoraterstva.

Bugattije bodo izdelovali v Alzaciji

31. 05. 1999 11.39

Avtomobilski koncern Volkswagen se je dokončno odločil, da bo luksuzne avtomobile italijanske znamke Bugatti izdeloval v alzaškem mestu Molsheim.

Slovenska kinoteka: film Akrobatke z Miro Sardoč

14. 05. 1999 09.48

V Slovenski kinoteki bo v ponedeljek, 17. maja, večer z naslovom Anita iz magičnega sveta s projekcijo italijanskega filma Akrobatke iz leta 1997, v katerem je eno od glavnih vlog interpretirala slovenska gledališka in filmska igralka iz Trsta Mira Sardoč.

Začel se je postopek za razglasitev nadškofa Volka za blaženega

13. 05. 1999 16.48

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je danes, 13. maja, začel postopek za razglasitev nadškofa Antona Vovka (1900-1963) za blaženega. Postopek bo vodil novoimenovani postulator Ivan Merlak.

Odprtje razstave risb in slik Taye Burmicky

28. 04. 1999 11.20

Odprtje razstave risb in slik v Mariboru rojene Taye Burmicky bo drevi ob 18. uri v ljubljanski galeriji Commerce. Razstava bo na ogled do 7. maja, vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa do 12. ure.

Na koncertu Big Banda RTV Slovenija glasba Duka Ellingtona

25. 04. 1999 10.25

Ves glasbeni svet letos praznuje stoletnico rojstva pianista, aranžerja, vodje orkestrov ter skupin in enega največjih skladateljev tega stoletja Duka Ellingtona. Tudi tradicionalni letni koncert Big Banda RTV Slovenija, ki bo jutri, 26. aprila, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, bo v znamenju glasbe Duka Ellingtona, saj bo orkester s slovitim ameriškim dirigentom, glasbenikom in profesorjem Herbom Pomeroyjem med drugim izvajal dela A Tone Parallel To Harlem, The Road Of The ''Phoebe Snow'', Rockin' In Rhythm in Chelsea Bridge.

Obnovitvena dela v Picassovem muzeju v Barceloni pri koncu

18. 04. 1999 12.40

Razširitev Picasssovega muzeja v Barceloni bo kmalu končana. V celoti na novo zgrajene prostore bodo z veliko razstavo del Pabla Picassa odprli 25. oktobra letos, je pred dnevi poročal tisk. Na otvoritvi razstave bodo na ogled dela umetniškega genija, ki so jih zbrali po celem svetu.

Sigmar Polke prvič razstavljen v ZDA

02. 04. 1999 17.39

V muzeju sodobne umetnosti v New Yorku je na ogled prva ameriška razstava zgodnjih del nemškega slikarja Sigmarja Polkeja. Do 16. junija si bodo obiskovalci lahko ogledali prek 180 del iz umetnikovega obdobja 1963-1974, ki naj bi prikazala prve Polkejeve poskuse z različnimi slikarskimi tehnikami.

Retrospektiva Andyja Warhola na Dunaju

05. 02. 1999 13.11

Na Dunaju bo do 2. maja na ogled velika razstava del ikone pop-arta Andyja Warhola. Naslov retrospektive je Andy Warhol: tovarna. S tem izrazom je namreč Warhol imenoval svoje tri ateljeje, ki jih je med letoma 1963 in 1974 imel v New Yorku.

Razstava Karla Plestenjaka na gradu Kromberk

31. 01. 1999 10.07

V Goriškem muzeju na gradu Kromberk bo do 5. aprila odprta razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka (1914-1963).

Tretja peticija Edinosti deželnemu svetu

29. 01. 1999 17.50

Družbenopolitično društvo Edinost je danes predložilo deželnemu svetu tretjo redno peticijo, v kateri je deželni zakonodajni organ opozorilo na dolžnost, da uredi vprašanje uradne rabe toponomastike v manjšinskih jezikih dežele, in sicer v nemščini, slovenščini in furlanščini, so sporočili iz omenjenega društva.

Po dobrih tridesetih letih lani ceste terjale najmanjši krvni davek

07. 01. 1999 13.19

Na slovenskih cestah je lani ugasnilo 308 življenj, kar je po 36 letih drugo najmanjše število žrtev, ki so jih terjale ceste. Še manj usodne so bile ceste le leta 1963, ko je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 246 oseb, po tistem pa se je število mrtvih na cestah vrtoglavo vzpenjalo vse do leta 1995, ko je na cestah ugasnilo 415 življenj, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Winkler. Na področju varnosti v prometu je tako dosežen pozitiveni premik, saj se je v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej število žrtev zmanjšalo za 69, je dejal Winkler in dodal, da kljub tem spodbudnim podatkom s stanjem prometne varnosti v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj se Slovenija s 155 mrtvimi na milijon prebivalcev šele približuje srednjevarnim državam Evropske unije. Za zdaj ji je uspelo prehiteti le Portugalsko in Grčijo, v katerih je v zadnjih letih opazen rahel porast števila mrtvih na cestah.

Fotografska razstava Henriea Lodewijka

05. 01. 1999 14.36

V galeriji Ilirija bo ta mesec na ogled razstava črnobelih fotografij nizozemskega fotografa Henriea Lodewijka, ki živi in dela v Sloveniji. Razstavo z naslovom Je bistvo očem res skrito bodo odprli jutri pozno popoldne, fotografije - izbor iz serije, ki je nastala ob avtorjevih priložnostnih sprehodih po Ljubljani - pa si bo mogoče ogledati do 1. februarja.

Kinoteka v Ljubljani šteje 35 let

12. 12. 1998 14.08

Letošnji december je velik mesec za kinotečno dejavnost na Slovenskem. Dvorana Kinoteke na Miklošičevi cesti namreč obhaja 35 let obstoja. Obletnice se bo spomnila na štirinajstih ''prazničnih, pravljičnih dnevih'', ko bo moč videti kar okrog petdeset nepogrešljivih klasičnih del svetovne filmske zgodovine.

Umrl nekdanj boksarski prvak Archie Moore

10. 12. 1998 12.22

V 80. letu je umrl nekdanji boksarski svetovni prvak Archie Moore.

Umrl je francoski igralec Jean Marais

10. 11. 1998 14.29

Francoski filmski in gledališki igralec Jean Marais je v nedeljo v 84. letu starosti v Cannesu umrl za posledicami pljučne bolezni.

Razstava Milana Goloba v New Yorku

31. 10. 1998 12.26

V slovenski cerkvi Svetega Cirila v New Yorku so v petek odprli razstavo slovenskega slikarja in urednika revije Likovne besede Milana Goloba. Razstavo, ki bo odprta do srede letošnjega decembra, je odprl slovenski kulturni ataše Tomaž Šalamun, otvoritve pa se je udeležila množica slovenskih in tudi ameriških ljubiteljev umetnosti.

Benetton zabeležil manjši dobiček

14. 10. 1998 08.15

Italijanski koncern v sektorju konfekcije Benetton je v prvih šestih mesecih letos zabeležil povečanje prometa na 1963 milijard lir, v primerjavi s 1539 milijardami iz enakega obdobja lani. Kljub temu pa je dobiček družbe istočasno padel s 141 milijard na 120 milijard lir. Zmanjšanje dobička pripisujejo ukrepom racionalizacije proizvodnje športnih artiklov, s katero so imeli 66 milijard lir izgube. Vodstvo Benettona pričakuje, da bo tudi ta del poslovanja do začetka prihodnjega leta začel prinašati dobiček. K dosegi tega cilja naj bi pripomoglo tudi odpiranje novega niza prodajaln Playlife s celotno ponudbo Benettonovih športnih proizvodov.