1991
Umrl Alec Guinness - mož s sto obrazi
07. 08. 2000 00.00
V bolnišnici v britanskem kraju Midhurst je v soboto zvečer v starosti 86 let umrl filmski in gledališki igralec sir Alec Guinness, poleg Lawrenca Oliviera in Johna Gielunda eden od t.i. treh velikih britanskih igralcev. Leta 1957 je za vlogo v filmu Most na reki Kwai prejel oskarja, leta 1980 pa tudi oskarja za življenjsko delo.
O izvoru 1,5 milijona mark
02. 08. 2000 10.12
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
Davčni dolg znaša 87 milijard tolarjev
01. 08. 2000 19.07
Dolg 52.000 davčnih dolžnikov je po stanju na dan 30. junija 2000 znašal nekaj nad 87 milijard tolarjev. Od tega na izterljivi dolg odpade 52,3 milijarde tolarjev, na neizterljivi oz. zabilančni dolg pa 35 milijarde tolarjev. Izterljivi dolg pravnih oseb brez obresti znaša 15,8 milijarde tolarjev, izterljivi dolg fizičnih oseb pa 36,5 milijarde tolarjev, kažejo podatki davčne uprave. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojan Grilj, prvih dvesto največjih dolžnikov predstavlja vrednostno 38 odstotkov skupnega davčnega dolga. Med njimi je mnogo nekdanjih velikih podjetij, ki so šla v stečaj, sedanja največja podjetja, ki imajo letni promet nad petimi milijardami tolarjev, pa po njegovih besedah državi dolgujejo le 180 milijonov tolarjev.
O izvoru milijona in pol mark
01. 08. 2000 18.48
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Nov digitalni slušni aparat
30. 07. 2000 14.23
Podjetje Songbird Hearing iz New Jerseyja je prepričano, da ima rešitev za vse tiste, ki nočejo, da bi se slušni aparat v ušesu videl, in so mnenja, da so majhni slušni aparati, ki so sicer v ušesu lepo skriti, predragi. V podjetju so oblikovali nov digitalni slušni aparat, ki stane 5000 ameriških dolarjev za obe ušesi, potrebno pa ga je vsak mesec zamenjati ter za to doplačati 80 ameriških dolarjev.
DZ spremenil 80. člen ustave
26. 07. 2000 10.09
Državni zbor je sinoči s potrebno dvotretjinsko večino sprejel ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena ustave, s katerim je v ustavo zapisal nekoliko spremenjen proporcionalni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom. Za spremembo ustave je glasovalo 70, proti pa sta bila dva poslanca. Glasovanja se niso udeležili poslanci SDS, ki so protestno zapustili parlamentarno dvorano.
Tokio še vedno najdražja metropola
26. 07. 2000 09.18
Tokio ostaja najdražja metropola na svetu, medtem ko se je življenje v večini evropskih mest z območja evra pocenilo, ugotavlja zadnja študija o življenjskih stroških v svetu, ki jo je pripravil študijski center pri britanski reviji The Economist.
Minister Peterle pozdravil maratonca Strela
24. 07. 2000 10.18
Slovenski plavalski maratonec <A HREF=http://www.danube2000.com/ target=_blank> Martin Strel</A> je včeraj popoldne priplaval v hrvaško mesto Vukovar ob meji z ZRJ, kjer sta ga na krajši slovesnosti pozdravila tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle kot pokrovitelj podviga in državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Aleks Leo Vest. Strel je 2680 kilometrov dolgo pot začel 25. junija na izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. S prihodom v Vukovar, kamor je priplaval tri dni prej od prvotnih načrtov, pa je zmogel že 1530 kilometrov, kar je že več kot polovica začrtane poti. Svojo pot naj bi v Črnem morju zaključil predvidoma 17. avgusta.
Srečanje pod ''materjo vseh lip''
22. 07. 2000 17.44
Tokratno tradicionalno srečanje državnikov in politikov pod krošnjo častitljive Najevske lipe blizu Črne na Koroškem je bilo že deseto po vrsti. Poleg predsednika Milana Kučana so se srečanja med drugimi udeležili tudi nekateri poslanci v državnem zboru, državni svetniki, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, župani koroških občin in France Bučar, ki je bil slavnostni govornik na prvem srečanju pod Najevsko lipo. Predsednik Kučan je v svojem govoru med drugim tudi poudaril, da je velika prednost demokracije v odgovorni svobodi besed in dejanj vseh dejavnikov v politiki. Med odgovorna dejanja sodi, tako Kučan, tudi zadnja pobuda večine parlamentarnih strank, s katero bo DZ kot edini zakonodajalec s spremembo ustave in ustavnim zakonom določil volilna pravila, po katerih bomo volili na državnozborskih volitvah. Predsednik je izrazil tudi prepričanje, da je ta pobuda znamenje, da smo v Sloveniji sposobni imeti koalicijo razuma, pameti in treznosti in da bo dobila podporo zahtevane večine. Prvo srečanje pod Najevsko lipo je avgusta leta 1991 pripravila občina Ravne na Koroškem v sodelovanju s krajevno skupnostjo Črna. Kasneje so so vidnejše osebnosti iz slovenskega političnega življenja pod staro lipo pri kmetu Najevniku zbrale vsako leto julija, srečanje pa je po reformi lokalne samouprave prešlo v organizacijo občine Črna na Koroškem. Najevsko lipo štejejo za najstarejšo na Slovenskem, zato jo nekateri imenujejo tudi ''mater vseh lip''.
V ZRJ 50 odstotkov brezposelnih
21. 07. 2000 11.49
V ZRJ je skoraj polovica za delo zmožnih ljudi brezposelna ali na prisilnem dopustu, piše beograjski zasebni časnik Danas, ki se sklicuje na podatke Statističnega letnika Jugoslavije.
Neuspešna pogajanja o vojnih ujetnikih
21. 07. 2000 08.27
Predstavnikom Hrvaške in ZRJ se na dvodnevnih pogovorih v Zagrebu ni uspelo dogovoriti o izmenjavi podatkov o vojnih ujetnikih in osebah, ki jih pogrešajo po letu 1991. Hrvaška vlada je kljub temu v današnji izjavi ob koncu pogovorov pozdravila nadaljevanje pogajanj po več kot letu premora, ki je nastal zaradi letalskih napadov zveze NATO na ZRJ.
Minotaur naj bi utiril dva satelita
20. 07. 2000 10.25
Na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so ob 22.09 po srednjeevropskem času - drugikrat doslej - izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, ki naj bi utirila umetna satelita MightySat II.1 in Picosat-2.
Vojska ZRJ bo preprečila vojno
18. 07. 2000 20.23
Predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil vojsko, da se se vmešava v črnogorsko politiko in podpira jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi z amandmaji k ustavi ostal predsednik še osem let.
Zeleni za spremembo zakona
18. 07. 2000 17.47
Tik pred poletnimi počitnicami v avstrijskem parlamentu je poslanka avstrijskih Zelenih Terezija Stoisits vložila predlog spremembe avstrijskega zakona o narodnih manjšinah iz leta 1976. Stoisitseva predlaga, da naj bi odpravili sedanjo 25-odstotno določilo kot pogoj za uporabo jezika manjšine v uradnih in na krajevnih tablah.
Posledice sankcij proti ZRJ
18. 07. 2000 07.47
Jugoslovanski bruto družbeni proizvod (BDP), ki je 1991 dosegel vrednost 25,7 milijarde dolarjev, je bil lani prepolovljen, saj je znašal samo 14 milijard dolarjev, piše provladna Politika v komentarju, v katerem razgrinja posledice devetletnih gospodarskih sankcij mednarodne skupnosti proti ZRJ. Statistiki in analitiki so izračunali, da bi skupna vrednost BDP v obdobju 1991-1999 morala doseči vrednost 255, namesto 154 milijard dolarjev, kolikor je dejansko znašala v tem devetletnem obdobju, to pa pomeni, da je zaradi sankcij izgubljeno približno 100 milijard dolarjev samo iz tega naslova.
Pogreb princa Tomislava
16. 07. 2000 17.34
Približno 5000 ljudi se je danes zbralo v kraljevem mavzoleju Oplenac blizu srbskega mesta Topola, kjer so opoldne pokopali princa Tomislava Karadjordjevića, strica jugoslovanskega prestolonaslednika Aleksandra Karadjordjevića. Slovesnosti so se med drugim udeležili prestolonaslednik Aleksander in drugi člani družine, prvak srbske pravoslavne cerkve, patriarh Pavle, ki je vodil mašo, in tudi nekateri opozicijski voditelji, med njimi tudi Zoran Đinđić.
Soros se umika iz Slovenije
14. 07. 2000 15.14
Na <a href=http://www.soros.si target=_new> Open Society Institute Slovenija - Zavod za odprto družbo - Slovenija (OSI) </a> so v današnji izjavi Georga Sorosa za javnost naznanili, da bo OSI deloval še do konca leta 2000, svojo filantropsko dejavnost v Sloveniji pa bo nadaljeval v partnerstvu z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, ki se prav tako zavzema za načela odprte družbe in si je doslej znal zagotoviti sredstva iz lokalnih virov.
Stopnja inflacije na Finskem
14. 07. 2000 14.00
Finska inflacija je junija na letni ravni dosegla 3,5 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije v deželi tisočerih jezer od decembra 1991, ko je znašala 3,9 odstotka, je poročal finski statistični urad.
Zahteva po izključitvi Slovenije iz SE?
03. 07. 2000 14.42
Združenje za varstvo deviznih varčevalcev BiH bo zahtevalo od Sveta Evrope, naj izključi Slovenijo iz te evropske organizacije zato, ker noče poravnati obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke v Sarajevu, piše provladna Politika, ki se sklicuje na sarajevsko Oslobodjenje.
Prihodnji teden v parlamentu
02. 07. 2000 11.36
Prihodnji teden bo v parlamentu delovno v njegovih odborih in komisijah, saj morajo pripraviti posamezne točke dnevnega reda novega izrednega zasedanja, ki bo sklicano za 11. julija, namenjeno pa naj bi bilo izključno odločanju o svežnju t.i. evropske zakonodaje. Sicer pa bo vodstvo DZ jutri na redni novinarski konferenci med drugim predstavilo analizo obravnavanih točk na majskih in junijskih sejah DZ ter poročilo o mednarodni dejavnosti DZ v preteklih dveh mesecih in program teh dejavnosti za julij.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Svoboda naprodaj
30. 06. 2000 08.25
Kolikšna je cena svobode? 8 milijonov 140 tisoč dolarjev! Dražbena hiša Sotheby's je namreč včeraj toliko iztržila na <a href=http://www.sothebys.com/connoisseur/auctionlink/aohilites/aoh_declaration.html target=_new>dražbi</a>, ki je potekala na svetovnem spletu, za izvod Deklaracije o neodvisnosti, podpisane v Philadelphiji leta 1776.
Britanski Telekom privatiziran
27. 06. 2000 19.40
Britanska vlada je za 152 milijonov dolarjev prodala 11,1 milijona delnic največjega britanskega telekomunikacijskega operaterja British Telecommunications (BT), in s tem odprodala vse delnice, ki so bile v lasti države.
Osrednja prireditev ob dnevu državnosti
25. 06. 2000 14.23
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, je sinoči potekala slavnostna seja DZ, nato pa še osrednja državna prireditev. Predsednik DZ Janez Podobnik je na slavnostnem parlamentarnem zasedanju posebej izpostavil dejstvo, da je ravno v tej dvorani pred devetimi leti s takratno parlamentarno odločitvijo, ki je odražala plebiscitno voljo ljudi in vzdušje celotne Slovenije - postavljen nov evropski mejnik. ''Z njim smo Slovenci na zemljevid Evrope pogumno in odločno vrisali svoj življenjski prostor - prostor, ki smo ga z veliko nacionalnega navdiha, zveste navezanosti in žilave vztrajnosti ohranjali in obvarovali skozi dolga stoletja'', je poudaril slavnostni govornik.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Deveta obletnica samostojne države
24. 06. 2000 21.19
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, so in še bodo po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob deveti obletnici samostojne države. Osrednja državna prireditev bo drevi na Trgu republike v Ljubljani, kjer bosta slavnostna govornika predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk. V počastitev državnega praznika pa se bo na slavnostni seji drevi sešel tudi državni zbor, slavnostni govornik bo predsednik DZ Janez Podobnik. Tradicionalna srečanja so pripravili tudi nekatere politične stranke, civilna in veteranska združenja.
Đukanović se je opravičil Hrvaški
24. 06. 2000 17.30
Črnogorski predsednik Milo Đukanović je na današnjem srečanju s hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem v Cavtatu prosil Hrvaško, naj odpusti Črni gori zaradi njenega sodelovanja v napadih jugoslovanske vojske na Hrvaškem med vojno leta 1991. Črnogorski vojaki so namreč takrat sodelovali v ofenzivi jugoslovanske vojske na Dubrovnik in okolico.
Sprejem na obrambnem ministrstvu
23. 06. 2000 17.04
Obrambni minister Janez Janša je danes na ministrstvu za obrambo pripravil sprejem ob dnevu državnosti, na katerega so bili vabljeni člani koordinacijske skupine, ki je leta 1991 vodila obrambo Slovenije in svojci padlih v vojni za osamosvojitev. V svojem nagovoru je Janša poudaril, da so vsi, ki so se v takratnem kritičnem položaju odzvali klicu domovine, postavili temeljni kamen za današnjo suvereno državo.
'Ilegalni'' obisk v Črni gori
22. 06. 2000 19.56
Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.