60
Kranjski Merkur z dobičkom
28. 08. 2000 00.00
Kranjska trgovska družba Merkur, ki je julija pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 za celotno delniško družbo, je po temeljiti reorganizaciji poslovnih procesov v letošnji prvi polovici leta dosegla ugoden finančni izid, saj je vrednost prihodkov znašala 26,3 milijarde tolarjev, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček se je v prvih šestih mesecih povzpel na 727,5 milijona tolarjev in je bil za 40 odstotkov višji kot v primerjalnem lanskem obdobju.
Do donacij kar po internetu
22. 08. 2000 00.00
V času predvolilnega boja so ameriške politične stranke odkrile novo kvaliteto interneta. Svetovni splet se je pokazal kot odličen medij za zbiranje denarja. Demokrati so v času svoje konvencije samo preko interneta zbrali 250.000 dolarjev, republikanski kandidat John McCain pa je v mesecu dni, ko se je še boril za republikansko kandidaturo, preko spleta zbral 4 milijone dolarjev. Podjetje eContributor, ki za obe večji politični stranki organizira spletno pobiranje donacij, je sporočilo, da so se spletne donacije na račun demokratov v zadnjem tednu dvignile za 242 odstotkov, republikanci pa so zabeležili 139 odstotno rast prispevkov preko interneta v času svoje konvencije. Resda zbiranje donacij preko interneta zaenkrat predstavlja še majhen delež, a analitiki pričakujejo rast pomembnosti interneta kot medija za zbiranje prispevkov. Leta 1998 je bilo preko interneta opravljenih le 2 odstotka vseh donacij, letos pa pričakujejo, da bo ta številka zrasla na 5 do 10 odstotkov. Spletno pobiranje donacij ima še eno veliko prednost. Je namreč zelo poceni. Stroški vsakega pridobljenega dolarja preko klasične pošte zna šajo 30 do 50 centov, spletna pošta pa stane le 8 centov na prispevani dolar. Spletno zbiranje prispevkov pa prinaša tudi nov profil klasičnega donatorja. Če so bili glavni donatorji politike do sedaj 60-letniki, ki so prispevali velike vsote denarja, bodo v prihodnosti glavni finančni vir političnih strank 45-letniki, ki bodo prispevali manjše vsote, vendar bo takih financerjev politike več. Več o tem...
Koga vleče Altavista za nos?
21. 08. 2000 00.00
Pred slabimi šestimi meseci je Altavista v Veliki Britaniji pričela oglaševati, da bo junija letos pričela ponujati neomejen dostop do interneta za letno naročnino in priključitveno takso skupaj v vrednosti 36 funtov. Za storitev se je prijavilo 500.000 kandidatov, junija pa je Altavista sporočila, da se bo cena storitve povišala na 60 funtov. Kljub dvigu cene je ostalo veliko število interesentov.
Prek 50 mrtvih v nesreči avtobusa?
19. 08. 2000 00.00
Najmanj 50 ljudi naj bi izgubilo življenje v nesreči zasebnega avtobusa, ki se je pripetila v indijski zvezni državi Madhya Pradeš. Avtobus, na katerem je bilo prek 60 potnikov, je namreč zdrsnil v reko Banas, potem ko mu ni uspelo prečkati poplavljenega mostu. Okoli 10 potnikov se je rešilo, reševanje ostalih pa sta močno oteževala tema in obilno deževje.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Hrup v Saint-Tropezu
15. 08. 2000 00.00
Visoka družba povzroča preveč hrupa v Saint-Tropezu, mirnem in prestižnem letoviškem kraju na francoski rivieri. Obalni prebivalci so protestirali proti glasnemu zvoku helikopterjev bogatih dopustnikov, ki vsako leto vznemirjajo to mesto na jugu Francije. Ob nošenju transparentov z gesli, kot je "Mir v Saint-Tropezu", so za eno uro zaprli promet v znamenje protesta proti nenehnemu vzletanju in pristajanju zasebnih helikopterjev. Po zaprtju helioporta v Saint-Tropezu leta 1998 zaradi pritožb lokalnih prebivalcev, so se bogati dopustniki zatekli k pristajanju na bolj ali manj urejenih naravnih območjih, kjer dnevno pristane približno 60 helikopterjev.
Še ena uspešna sezona Term Čatež
14. 08. 2000 00.00
V tem podaljšanem vikendu so tudi v Termah Čatež zabeležili vrhunec letošnje sezone. Prenočitvene zmogljivosti imajo zasedene, občutno se je povečalo število tujih gostov, ki prihajajo zlasti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške, vse več obiskovalcev se odloča za njihove zdravstvene in preventivne programe, močno se je povečal obisk v kampu in vsemu temu primerni so tudi poslovni rezultati. Po besedah Tine Savnik, pomočnice genetalnega direktorja in odgovorne za marketing, so denimo pretekli mesec zabeležili za 60 odsotkov več tujih gostov, v kampu pa jih je bilo kar dvakrat več kot v istem času lani.
Avstralcem vnovič očitan doping
14. 08. 2000 00.00
Mesec dni pred začetkom olimpijskih iger v Sydneyju so se pojavili novi očitki o dopingu v avstralskem športu. Nekdanji športni zdravnik je za nedeljsko izdajo časnika The Sunday Telegraph zatrdil, da kar okrog 30 odstotkov avstralskih športnikov posega po prepovedanih poživilih. Brian Corrigan, ki je od konca 60-ih let, pa vse do leta 1988 pripadal medicinski ekipi olimpijskega moštva, svojih izjav ni mogel podkrepiti z dokazi.
Vezjak v Marseille
13. 08. 2000 00.00
Slovenski vaterpolist Josip Vezjak je podpisal dvoletno pogodbo s francoskim Marseillom. Poleg Vezjaka bosta moštvo z Azurne obale okrepila še hrvaški trener Vido Bogdan ter Ukrajinec s hrvaškim potnim listom Andrej Belofastov. Vezjak je po lanskem evropskem prvenstvu v Firencah že nameraval zaključiti kariero, a ga je nato v svoje vrste zvabil slovenski prvoligaš Koper.
Novčič za sončni jutri
12. 08. 2000 00.00
Na ptujskem Novem trgu se je v organizaciji članov Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož z imenom Sonček začela humanitarna akcija pod sloganom Novčič za sončni jutri. Z akcijo želijo ljudi seznaniti z delom društva in hkrati zbrati čim več denarnih prispevkov za nakup pripomočkov in opreme. Akcija zbiranja kovancev, ki jih bodo lahko darovalci oddali na 60 različnih mestih na Ptuju in drugod po Sloveniji, bo potekala do 20. oktobra, ko bodo njene rezultate predstavili na tradicionalnem dobrodelnem koncertu v športni dvorani Šolskega centra Ptuj.
Število požarov se zmanjšuje
11. 08. 2000 00.00
Na zahodu ZDA se je danes prvič po več tednih zmanjšalo število požarov. Gasilci so se danes borili s 60 požari, še včeraj pa s 65. V boju proti najhujšim požarom v zadnjih 50 letih pa so ZDA prejele pomoč številnih držav. Sosednja Kanada je na zahod ZDA poslala več sto izurjenih gasilcev, iz Mehike bodo poslali gasilne naprave, ZDA pa so za pomoč zaprosile tudi Avstralijo in Novo Zelandijo.
Hillary Clinton prešla v vodstvo v New Yorku
10. 08. 2000 00.00
Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton je po zadnji raziskavi javnega mnenja Univerze Quinnipiac prešla v rahlo vodstvo v predvolilni tekmi za osvojitev sedeža države New York v zveznem senatu proti republikancu Ricku Laziu. Za Clintonovo bi v tem trenutku glasovalo 46 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Laziu svoj glas oddalo 43 odstotkov vprašanih. Poznavalci pričakujejo, da bo Clintonova v prihodnje najverjetneje še povečala prednost, potem ko je Al Gore za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Juda Josepha Liebermana iz Connecticuta.
Nova kinodvorana v Phnom Penhu
09. 08. 2000 00.00
V kamboški prestolnici Phnom Penh bodo zgradili veliko kinodvorano, prvo po vladavini rdečih kmerov (1975-1979). Dvorano z 800 sedeži, ki jo bodo odprli konec leta, bo zgradilo neko korejsko podjetje. Moderna dvorana bo stala na mestu stare kinodvorane, v njej pa bodo predvajali predvsem tuje filme. Večino starih dvoran, ki so jih zgradili v času vladavine princa Norodoma Sihanuka v 60. letih, so v zadnjih letih spremenili v banke, restavracije in karaoke bare.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 17.15
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 00.00
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Paul Simon oktobra v Hamburgu
05. 08. 2000 13.38
Pop zvezdnik Paul Simon bo imel oktobra v Hamburgu kar dva koncerta. Simon 13-kratni dobitnik nagrade grammy bo, kot so zagotovili organizatorji koncerta, poleg novejših skladb zapel tudi svoje stare uspešnice, kot so Sounds of Silence, Loves Me Like A Rock ter Still Crazy After All These Years. V 60-ih letih sta se Simon in njegov prijatelj Art Garfunkel na glasbeni lestvici prebila z albumom Bridge Over Troubled Water in se po tem uspehu odločila za nadaljevanje glasbene kariere. Po nekaj letih sodelovanja z Garfunklom se je Simon odločil za samostojno pot. Njegova največja uspešnica je najbrž album Graceland, nekakšna mešanica elementov ljudske glasbe in južnoafriške folklore.
CIA odobrila bombne napade v Italiji?
05. 08. 2000 13.00
General italijanske tajne službe je včeraj razkril, da je CIA odobrila serijo bombnih napadov v Italiji, da bi zasejala nestabilnost in onemogočilo prihod komunistov na oblast.
Paul Simon oktobra v Hamburgu
05. 08. 2000 00.00
Pop zvezdnik Paul Simon bo imel oktobra v Hamburgu kar dva koncerta. Simon 13-kratni dobitnik nagrade grammy bo, kot so zagotovili organizatorji koncerta, poleg novejših skladb zapel tudi svoje stare uspešnice, kot so Sounds of Silence, Loves Me Like A Rock ter Still Crazy After All These Years. V 60-ih letih sta se Simon in njegov prijatelj Art Garfunkel na glasbeni lestvici prebila z albumom Bridge Over Troubled Water in se po tem uspehu odločila za nadaljevanje glasbene kariere. Po nekaj letih sodelovanja z Garfunklom se je Simon odločil za samostojno pot. Njegova največja uspešnica je najbrž album Graceland, nekakšna mešanica elementov ljudske glasbe in južnoafriške folklore.
Microsoftove donacije za politične stranke
03. 08. 2000 12.18
Microsoft je prispeval 900.000 dolarjev vredno programsko opremo in 100.000 dolarjev v gotovini za republikansko konvencijo v Philadelphii, na kateri bo George W. Bush izvoljen za republikanskega kandidata za ameriškega predsednika. Sicer je softverski gigant letos za sponzoriranje obeh političnih strani v ZDA namenil že 4.3 milijone dolarjev, s čimer je drugi največji donator političnih strank v ZDA, takoj za telekomunikacijskim velikanom, AT&T-jem.
Odobren dodaten denar za Kosovo
02. 08. 2000 12.00
Izvršni odbor Svetovne banke (WB) je sinoči odločil, da bo namenil dodatnih 35 milijonov dolarjev za Kosovo. Novo nakazilo je del programa, ki ga je WB začela izvajati oktobra 1999. Odločitev mora podpreti še svet guvernerjev WB, ki bo imel letno zasedanje konec septembra v Pragi. WB je sicer za obnovo Kosova že namenila 60 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačevala v obdobju dveh let.
Odkupljenih 106.000 ton pšenice
01. 08. 2000 17.53
Do 1. avgusta letos so po podatkih Zadružne zveze Slovenije (ZZS) slovenski pridelovalci pšenice na prevzemna mesta pripeljali dobrih 106.000 ton pšenice, kar je drugi največji odkup v slovenski zgodovini. Več zrnja so odkupili le predlani, ko so pridelovalci oddali 133.000 ton pšenice. Sicer pa je letošnja pšenica, ki jo je količinsko zmanjšala suša, dosegla rekordno kakovost.
V Dovru še en primer trgovine z ilegalci
30. 07. 2000 20.27
Policija v britanskem Dovru je danes obtožila 26-letnega Britanca Juliana Leeja, da je pomagal imigrantom pri nezakonitem vstopu v Veliko Britanijo. Po policijskih navedbah naj bi Lee v svojem tovornjaku prevažal 28 ilegalcev, od kod naj bi ti prihajali, pa še niso sporočili.
Korotan - Rudar Velenje 0:1
30. 07. 2000 19.50
V tekmi 2. kroga Si.Mobil lige so nogometaši velenjskega Rudarja na Prevaljah premagali Korotan z 1:0 (1:0).
Volitve v Venezueli
30. 07. 2000 18.55
V Venezueli potekajo volitve, na katerih za predsednika znova kandidira Hugo Chavez, več kot 11 milijonov volivcev pa bo poleg predsednika izbiralo tudi kongres, guvernerje pokrajin, župane in deželne parlamente.
CMC Publikum - Dravograd 1:3
30. 07. 2000 09.35
V tekmi 2. kroga Si.mobil lige so nogometaši Dravograda v Celju premagali CMC Publikum s 3:1 (1:0).
Univerza namenjena le ženskam
30. 07. 2000 09.32
V nemškem Hannovru so ta teden odprli univerzo, ki je namenjena le ženskam. Univerzo za naravoslovne in družboslovne študije so ustanovili v sklopu projektov ob Svetovni razstavi, ki letos poteka v Hanovru, njeno odprtje pa je s tremi milijoni evrov podprla nemška vlada.
Filmski festival v Motovunu
28. 07. 2000 15.04
Na II. motovunskem filmskem festivalu v istrskem mestecu Motovun bodo od 1. do 5. avgusta prikazali več kot 60 filmov, nastalih v majhnih produkcijah ali v manj znanih kinematografijah. Na festivalu bo moč videti tudi filmske zmagovalce z nekaj pomembnih mednarodnih filmskih festivalov, med njimi Plesalko v temi Larsa von Trierja, resnično zgodbo Davida Lyncha, Magnolijo Paula Thomasa Andersona, kitajski Naliv Zhanga Yanga in film Kikujiro Japonca Takešija Kitana. Glavni program bo potekal dopoldne v dvorani, zvečer pa na glavnem trgu, kjer lahko projekcije spremlja 600 do 700 gledalcev. Na jutranjih projekcijah bodo zavrteli najboljše filme z letošnjih festivalov po Hrvaški, kot so Pulj, Požega, Split, zagrebški Animafest in Dnevi hrvaškega filma, popoldanske filmske predstave pa bodo v znamenju hrvaškega dokuemntarnega filma in retrospektive novega francoskega filma.