BDP
Bomo ob državnozborskih volitvah aprila izvedli tudi posvetovalni referendum?
15. 01. 2022 19.51
Razširjena koalicija dopušča možnost, da bi podprla predlog stranke Levica, ki želi, da se o spremembah dohodninskega zakona izrečejo ljudje. Ali bomo torej aprila, na dan državnozborskih volitev, hkrati imeli še posvetovalni referendum in odločali tudi o zakonu o dohodnini? Od česa bo odvisna koalicijska odločitev, kako prvak SDS Janez Janša spremlja premike na političnem parketu, na katerega domnevno kmalu prihaja Robert Golob, in kaj pravzaprav prinaša novela zakona o dohodnini?
2022: Padec cen ni verjeten, inflacija naj bi se gibala med pet in deset odstotki
08. 01. 2022 07.00
V zadnjih mesecih smo doživeli velike podražitve energentov, ogrevanja in hrane, inflacija je bila decembra v primerjavi z letom prej kar petodstotna. Koliko se bo še podražilo življenje v tem letu in kje lahko pričakujemo največje podražitve?
Slovenija pri spopadanju z gospodarskimi vidiki pandemije na drugem mestu
05. 01. 2022 16.47
Slovenija se je na lestvici o uspešnosti spopadanja z gospodarskimi vidiki pandemične krize, ki so jo pripravili pri britanskem tedniku The Economist, uvrstila na drugo mesto med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred njo so pri Economistu po petih uporabljenih merilih uvrstili Dansko. V SD so medtem pripravili svojo analizo. Pravijo, da Slovenija v bitki s pandemijo še zdaleč ni uspešna.
Ministrstvo za letos napoveduje 3,3 milijarde evrov primanjkljaja v proračunu
30. 12. 2021 15.57
Državni proračun bo leto 2021 po oceni finančnega ministrstva končal s 3,3 milijarde evrov primanjkljaja, kar predstavlja 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je eno odstotno točko več, kot določa veljavni proračun, vzrok pa so višji odhodki, povezani z epidemijo. Nižji od prejšnjih ocen pa bo javni dolg. Državni proračun bo tako drugo leto zapored beležil primanjkljaj, leta 2020 se je ta oblikoval pri 3,5 milijarde evrov.
Banka Slovenije napoved gospodarske rasti za letos zvišala, za drugo leto znižala
17. 12. 2021 11.51
Banka Slovenije Sloveniji za letos napoveduje gospodarsko rast v višini 6,7 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke višje, kot je predvidevala junija. Za prihodnje leto je napoved rasti znižala s 4,8 na 4,0 odstotka, za leto 2023 pa jo je povišala s 3,1 na 3,3 odstotka.
Gospodarska rast v Sloveniji hitrejša kot pred epidemijo, poganja jo zasebna potrošnja
15. 12. 2021 14.33
V Sloveniji je gospodarska aktivnost v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. V zadnjem četrtletju se bo rast verjetno upočasnila, vendar pa bo v celotnem letu 2021 predvidoma hitrejša od dosedanjih napovedi, pričakuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poganja jo zlasti zasebna potrošnja.
Bole: Slovenija med najmanj učinkovitimi pri protikoronskih ukrepih
14. 12. 2021 10.46
Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF. Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj.
Ekonomski razvoj, demokracija in diktatura na Zahodnem Balkanu
11. 12. 2021 07.00
Zakaj sta Slovenija in Hrvaška dokaj robustno demokratični državi – Slovenija je na repu liberalnih demokracij, Hrvaška pa je trdna elektoralna demokracija, ki je v nekaterih vidikih blizu liberalni demokraciji – in to že več desetletij, medtem ko enako ne velja za t. i. Zahodni Balkan, tj. Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Severno Makedonijo, Kosovo in Črno goro? Pomemben del odgovora na to vprašanje nam nudi eno najslavnejših odkritij v družboslovju, znano kot teza o modernizaciji.
Macron: Cilj francoskega predsedovanja Svetu EU suverena Evropa
09. 12. 2021 21.54
Francija si bo v času svojega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2022 prizadevala za močno in suvereno EU, je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zavzel se je za zaščito zunanjih meja EU in reformo schengenskih pravil ter poudaril pomen boja proti manipulacijam določenih regionalnih sil na Balkanu.
'Naša naloga je, da pomagamo ustvarjati pogoje, kjer se korupcija ne bo več izplačala'
06. 12. 2021 14.40
Zaradi korupcije tako družba kot posamezniki izgubljamo zelo veliko, opozarja predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi. Po nekaterih ocenah za Slovenijo bi lahko letni strošek korupcije zanašal do 3,5 milijarde evrov. Če bi ta sredstva usmerili v socialno ogrožene, v Sloveniji ne bi bilo nikogar, ki bi živel pod pragom revščine, je opozoril.
Prebivalec Slovenije leta 2020 kulturi v povprečju namenil 177 evrov
03. 12. 2021 08.22
Letošnje praznovanje rojstnega dne Franceta Prešerna, ki ga na pobudo ministrstva za kulturo od 200. obletnice pesnikovega rojstva leta 2000 obeležujemo pod imenom Ta veseli dan kulture, bo letos potekalo v hibridni obliki. Po podatkih Statističnega urada je vsak prebivalec Slovenije lani za kulturo v povprečju porabil 177 evrov, pandemija pa je močno zavrla kulturno dejavnost.
OECD znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos, za Slovenijo boljši obeti
01. 12. 2021 13.01
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved svetovne gospodarske rasti za letos za 0,1-odstotne točke na 5,6 odstotka, za leto 2022 pa je ohranila napoved 4,5-odstotne rasti. Ob tem organizacija opozarja na negotovost zaradi različice novega koronavirusa omikron. Za Slovenijo je napoved boljša – napovedujejo 5,9-odstotno gospodarsko rast, medtem ko so maja predvidevali, kot so napovedovali, 3,5-odstotno rast.
Opozicijska Levica zahteva referendum o vladni strategiji razvoja Slovenske vojske
30. 11. 2021 19.33
Ali naj v supervolilnem letu 2022 poleg lokalnih, državnozborskih in predsedniških volitev državljani glasujemo tudi na referendumu? Nova vladna strategija razvoja Slovenske vojske do leta 2035 predvideva, da bi država za obrambo namenila 1,5 milijarde evrov letno, oziroma dva odstotka BDP, kar je sicer slovenska zaveza vojaškemu zavezništvu NATO. "Gre za hudo zgrešeno časovnico v času zdravstvene krize in občutljivo temo, kjer ni družbenega konsenza," opozarjajo predlagatelji. Medtem ko na obrambnem ministrstvu ostro nazaj: "V Levici v imenu ozkih političnih interesov grdo zavajajo."
Slovenija z gospodarsko rastjo v tretjem četrtletju že na predkrizni ravni
30. 11. 2021 10.54
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju na letni ravni povečal za pet odstotkov, k čemur so po oceni statistikov največ prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije. V Umarju ob tem izpostavljajo, da je BDP že presegel predkrizno raven, Banka Slovenije pa dodaja, da gospodarske razmere ostajajo ugodne.
SD za pogovore o možnostih uvedbe 32-urnega delovnega tedna
26. 11. 2021 14.37
V Sloveniji je za pogovore o uvedbi možnosti krajšega delovnika brez krčenja pravic po navedbah gostov razprave, ki so jo pripravili v stranki SD, skrajni čas. "Predlog odpira številne izzive. Ker se svet hitro spreminja, se moramo odzivati hitro in poiskati ustrezne rešitve," je ocenila Fajonova. Tuje izkušnje kažejo, da so s skrajšanjem delovnega časa povečali produktivnost, povečali dodano vrednost na zaposlenega, zaposlenim pa zagotovili več prostega časa za družino, rekreacijo, hobije in kakovostno življenje.
DZ s 45 glasovi potrdil 670-milijonski dvig proračunske porabe
25. 11. 2021 16.20
Kljub odločnem nasprotovanju dela opozicije je DZ potrdil 670-milijonsko zvišanje zgornje meje izdatkov državnega proračuna v letošnjem letu. Vlada je dvig predlagala z utemeljitvijo, da bo omogočil nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo covida-19.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
Japonska z rekordnimi paketi pomoči v pandemiji, Madžarska globoko v četrtem valu
19. 11. 2021 12.15
Japonski premier Fumio Kišida je napovedal paket za podporo gospodarstvu in prebivalstvu med covidno pandemijo v vrednosti 432 milijard evrov, kar je tretji in najobsežnejši paket spodbude, odkar je lani izbruhnila. Madžarska je globoko v četrtem valu pandemije, je opozoril madžarski premier Viktor Orban, ob tem pa poudaril, da najhujše še prihaja, zaščito pa zagotavlja le cepljenje. V zadnjih 24 urah je število novih okužb z novim koronavirusom na Madžarskem doseglo nov rekord. Umrlo je 135 covidnih bolnikov.
Državni zbor potrdil državna proračuna z visoko rastjo investicij
18. 11. 2021 19.20
Državni zbor je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki ju je vlada pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida-19, a bo ta še naprej zahtevala visoke stroške. Leta 2022 je načrtovanih za blizu 14 milijard evrov odhodkov, izstopa visoka rast sredstev za investicije. Primanjkljaj se bo postopoma zniževal.
Amandma za nov vodni vir v Anhovem ima podporo dela koalicije
17. 11. 2021 13.14
Poslanke in poslanci razpravljajo o proračunih za leti 2022 in 2023, razprava pa se večinoma vrti okoli velikega primanjkljaja. Opozicija vladi očita neodgovorno trošenje. So pa v NSi napovedali podporo nekaterim opozicijskim dopolnilom, med drugim naj bi zagotovili tudi denar za vodni vir v Anhovem.
Šircelj: Proračuna za prihodnji dve leti sta investicijsko usmerjena
16. 11. 2021 15.18
DZ je začel obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Finančni minister Andrej Šircelj je ob njuni predstavitvi izpostavil investicije, ki jih bo prihodnje leto za dobro tretjino več kot letos in tudi leta 2023 bodo ostale na podobni ravni. Taka rast bo mogoča predvsem zaradi večjega črpanja evropskih sredstev. V opoziciji so do predloga proračunov pričakovano kritični. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov v volilnem letu 2022, ki da bo vodila v trajno poslabšanje stanja slovenskih javnih financ.
Spremembe proračuna za leto 2022: 'Tiste, ki prihajajo za vami, bo zelo bolela glava'
13. 11. 2021 13.37
Odbor DZ za finance je končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2022, s katerim se odhodki zvišujejo na skoraj 14 milijard evrov. Poslanske skupine so predlagale več prerazporeditev sredstev na programe, ki so po njihovem mnenju zapostavljeni, od katerih jih je odbor podprl pet. V LMŠ in SAB so predlog označili za nevzdržnega z vidika javnih financv Levici in SD pravijo, da so načrti nerealistični. V SDS pa nasprotno menijo, da je investicijsko naravnan, razvojen in socialen. Državni zbor bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2022 in 2023 potrjeval prihodnji teden.
KSJS: Dvig funkcionarskih plač le ob uskladitvi plačnih razredov v spodnji tretjini plačne lestvice
11. 11. 2021 16.09
Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je sklenilo, da so se pripravljeni pogovarjati o dvigu plač funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju, a le če se uskladijo tudi plačni razredi v spodnji tretjini plačne lestvice. Zgolj dvigu funkcionarskih plač pa nasprotujejo, "saj je neopravičljivo dejstvo, da je v javnem sektorju bistveno preveč delovnih mest uvrščenih v plačne razrede, ki so na ravni minimalne plače ali celo pod njo".
Bruselj za letos izboljšal, za prihodnje leto poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo
11. 11. 2021 11.22
Slovenija bo letos beležila 6,4-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 4,2-odstotno, je ocenila Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Obete za letos je v primerjavi s poletno napovedjo znatno izboljšala, in sicer za 0,7 odstotne točke, za prihodnje leto pa poslabšala za 0,8 odstotne točke.
Različna mnenja: kako hitro zmanjševati dolg?
08. 11. 2021 07.48
Finančni ministri držav v območju evra bodo danes v Bruslju govorili o reformi evropskih proračunskih pravil, potem ko je Evropska komisija po dolgi zamrznitvi zaradi pandemije covida-19 pred nekaj tedni oživila to razpravo.
Slovenija med najvarčnejšimi v Evropi, obrtniki dražijo svoje storitve
01. 11. 2021 19.50
Podatki o prihrankih Slovencev kažejo, da se je med covid krizo finančno premoženje Slovencev še povečalo, samo v zadnjem letu za več kot šest milijard evrov. Prav tako ostajamo med najvarčnejšimi narodi v Evropi. Zadolženost državljanov pa se v tem času ni bistveno spremenila in je še vedno bistveno manjša od finančnih sredstev gospodinjstev.
'Navaden denar 'v nogavici' predstavlja glavni del varčevanja Slovencev'
31. 10. 2021 07.00
Čeprav smo bili Slovenci po statističnih podatkih lani rekordno varčni, ozadje našega varčevanja, ki ga izpostavlja profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar, razkriva, da v vsebinskem smislu varčevanje slovenskih gospodinjstev sploh ni varčevanje. Glavni del predstavljajo denarne rezerve, to je "navaden denar v nogavici", ki se ne obrestuje, in je znak, da ljudje ne zaupajo oblasti. Slovenci privarčevani denar še vedno usmerjamo predvsem v vpogledne vloge, kar med drugim pomeni, da ostajamo pri izbiri oblike varčevanja konservativni in nenaklonjeni tveganju.
Na La Palmi cveti vulkanski turizem: množice si ogledujejo izbruh ognjenika
30. 10. 2021 12.34
Medtem ko nekateri bežijo pred izbruhom vulkana na majhnem kanarskem otoku La Palma, se drugi tja odpravijo prav zaradi njega. Na otoku opažajo razvoj novega tako imenovanega vulkanskega turizma, saj jih v zadnjem času vedno več turistov obišče zaradi ogleda območja vulkanske aktivnosti. Vodeni ogledi potekajo predvsem v večernem času, ko so prizori spektakularnejši, pripovedujejo lokalni vodiči. Po zadnjih podatkih je otok v jutranjih urah stresel potres z magnitudo 5,1.
Območje z evrom v tretjem četrtletju z 2,2-odstotno rastjo
29. 10. 2021 15.02
Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se je po sezonsko prilagojenih podatkih v tretjem četrtletju letos na četrtletni ravni povečal za 2,2 odstotka. Celotna EU je v tem času zabeležila 2,1-odstotno gospodarsko rast, kaže objavljena prva ocena Eurostata. Eurostat je popravil tudi oceno za letošnje drugo četrtletje, in sicer se je BDP območja z evrom na četrtletni ravni zvišal za 2,1 odstotka, BDP unije pa za dva odstotka.
Demokratična recesija je resna že sama po sebi, ne pretiravajmo o njenem obsegu
23. 10. 2021 07.00
Že poldrugo desetletje smo priča globalni demokratični recesiji, ki zajema tako spreobračanje nekaterih novonastalih demokracij nazaj v avtokracije kot tudi zmanjšanje kakovosti v mnogih obstoječih in še stoječih demokratičnih državah. Demokratična recesija je resen in nevaren pojav, ki se je začel okoli leta 2006, ko je bilo na svetu največ demokratičnih režimov v zgodovini človeštva, hkrati pa so bile tudi nasploh politične in državljanske pravice v svetu najbolj spoštovane doslej.