BDP

Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?

12. 10. 2021 06.00

Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.

Madžarska podprla minimalno obdavčitev multinacionalk

08. 10. 2021 19.09

Dogovoru o globalnem digitalnem davku, ki je bil dosežen pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), se je pridružila tudi Madžarska. "Dosežen je bil kompromis, ki ga lahko podpremo z vsem srcem," je dejal madžarski finančni minister Mihaly Varga. Sporazum, ki bi prinesel minimalno davčno stopnjo v višini 15 odstotkov, tako zdaj podpirajo vse članice Evropske unije.

Del opozicije zaradi razmer v državi obstruiral proračunsko sejo

07. 10. 2021 06.25

Državni zbor se je sestal na izredni seji, da bi se seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti ju predstavljata premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Oba sta izpostavila investicije, ki se občutno povečujejo. Gre za dve milijardi evrov v vsakem od prihodnjih dveh let. Del opozicije je zaradi razmer v državi sejo obstruiral.

Milijarde za Zahodni Balkan. Kaj pa odprta evropska vrata?

06. 10. 2021 06.59

Voditelji držav članic EU in Zahodnega Balkana so na Brdu v okviru vrha EU-Zahodni Balkan razpravljali o tem, kako ta del Evrope čim prej priključiti EU. Toda kljub številnim spodbudnim besedam, ki jih je iz Bruslja slišati tudi v luči dejstva, da skušajo tja vpliv širiti Rusija, Kitajska in celo Turčija, evropska vrata za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo niti po današnji razpravi niso bistveno bolj odprta. Ni namreč jasne časovnice, čeprav je bilo poudarjeno, da je cilj širitev, EU pa regiji obljublja finančno pomoč, toda tam potrpljenja vse bolj zmanjkuje.

Ameriški boj na požiralniku denarja

02. 10. 2021 14.47

Gospodarstvo ZDA se prebija skozi kipeče morje, ko tokovi naraščajoče inflacije butajo ob čeri pandemijskega krča. Najmanj, kar država potrebuje, so umetno sprožene finančne krize. Prvo, ustavitev dela vlade, so odložili na december, a v zraku visi še večja, plačilna nesposobnost države, da upnikom vrne izposojeni denar.

Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij

01. 10. 2021 06.00

Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.

Dobre napovedi za gospodarsko rast, a rekordno hitro zadolževanje

01. 10. 2021 06.00

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin po podatkih statističnega urada septembra na letni ravni v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, predvsem zaradi dražjih naftnih derivatov. Napovedi gospodarske rasti so sicer zelo dobre, Umar v svoji zadnji napovedi Sloveniji za letos napoveduje celo več kot šestodstotno rast BDP. Fiskalni svet pa po drugi strani svari pred prevelikim trošenjem države, predvsem zaradi protikoronskih ukrepov. O tem, kaj vse to pomeni za nas, z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem.

Država v drugem četrtletju ustvarila primanjkljaj v višini 757 milijonov evrov

30. 09. 2021 10.48

Javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju 2021 znašal 757 milijonov evrov, kar predstavlja 5,8 odstotka BDP, kažejo novi podatki Statističnega urada Slovenije. Primanjkljaj se je v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšal.

20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja

30. 09. 2021 06.00

Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.

Proračuna za prihodnji dve leti z visoko rastjo investicij

29. 09. 2021 17.17

Proračuna za prihodnji dve leti bosta bistveno več denarja namenila za investicije, na področju zdravstva bo njihova rast kar štirikratna. Finančni minister Andrej Šircelj je po seji vlade izpostavil investicije tudi na drugih področjih ter dejal, da je vlada proračunske načrte pripravljala v še vedno zaostrenih razmerah zaradi epidemije covida-19.

Država lani pobrala manj davkov in socialnih prispevkov

26. 09. 2021 10.42

Potem ko so se šest let zapored povečevali, so se skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov lani zmanjšali. V javne blagajne se jih je steklo skupaj 17,7 milijarde evrov, kar je 2,3 odstotka manj kot leto prej. Vendar so na skupni padec vplivali le pobrani davki, saj so se prilivi od socialnih prispevkov povečali.

Zaradi epidemije načrtovana za 170 milijonov evrov višja proračunska poraba

22. 09. 2021 06.12

Da bo mogoče še naprej nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo, bodo odhodki državnega proračuna letos za 170 milijonov evrov višji od tistih, ki jih je aprila določil DZ. Primanjkljaj se bo kljub temu znižal. Predlog spremenjenega odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga je sprejela vlada, za leto 2021 določa dovoljeno zgornjo mejo izdatkov za državni proračun pri 14,99 milijarde evrov. Zdaj je postavljena pri 14,32 milijarde evrov.

Kitajski gigant Evergrande naj bi se izognil bankrotu

22. 09. 2021 11.09

Kitajski nepremičninski velikan Evergrande je z vlagatelji dosegel dogovor o poplačilu obresti za obveznico z letnico 2025, s čimer se je izognil stečaju. Evergrande je na ta način pomiril globalne trge, ki so se bali, da bi propad konglomerata izzval nov finančni kaos. Kljub poplačilu pa težav podjetja še zdaleč ni konec. Zadolženo je namreč za kar 260 milijard evrov, kar sta dobra dva odstotka kitajskega BDP. Med tem je Kitajska ljudska banka poskrbela za okrog 77 milijonov evrov vredno finančno injekcijo v bančni sistem.

Evergrande: morebitni stečaj kitajskega velikana lahko sproži svetovno krizo

21. 09. 2021 21.52

Prihodnost prezadolženega kitajskega nepremičninskega velikana Evergrande visi na nitki, kar maje globalne finančne trge. Propad te družbe z 260 milijardami evrov dolgov bi namreč lahko vplival na celotno kitajsko, pa tudi svetovno gospodarstvo. Analitiki že vlečejo vzporednice s stečajem ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je leta 2008 sprožil veliko svetovno finančno krizo. Prvi mož konglomerata zaposlenim sicer zagotavlja, da je situacijo mogoče rešiti, a ta teden je odjeknila novica, da podjetje svojih dolgov najverjetneje ne bo moglo poplačati.

Gospodarska rast bo predvidoma že letos dosegla predkrizno raven

16. 09. 2021 15.39

Čeprav negotovost glede epidemičnih razmer ostaja, je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) krepko dvignil napoved letošnje rasti BDP-ja. Po tem, ko je v pomladanski napovedi pričakoval 4,6-odstotno rast, je to številko zdaj zvišal na 6,1. Za leto 2022 urad napoveduje 4,7-odstotno rast BDP, za 2023 pa 3,3-odstotno. Nadaljuje se okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, še naprej rastejo tudi investicije v opremo in stroje ter uvoz in izvoz.

Nazaj je udarila Amerika, plačala predvsem Evropa: svet ni varnejši kraj

11. 09. 2021 07.05

Teroristični napadi 11. septembra 2001 so šokirali svet. Podobe ujetih žrtev, ki skačejo iz poškodovanih stolpov dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, ostajajo zakoreninjene v spominu, ostri varnostni ukrepi, uvedeni po napadih, pa so že zdavnaj postali del vsakdana. Toda najpomembnejših posledic 11. septembra ni povzročil sam napad, ampak ameriški odziv nanj. Ostaja pa vprašanje, koliko je 11. september dejansko spremenil svet.

Geopolitika Velikega etiopskega renesančnega jeza

11. 09. 2021 07.07

Ko beseda nanese na vojne za vodo, ponavadi govorimo o prihajajočih konfliktih v neki postapokaliptični realnosti, kjer so klimatske spremembe, človeško opustošenje okolja in demografske spremembe privedle do kroničnega pomanjkanja ključnih naravnih virov, med njimi vode. Toda tovrstni konflikti se pojavljajo že danes, ko manjko naravnih virov še ni tako akuten, mednarodne in nacionalne politične institucije pa so še vedno razmeroma stabilne (oziroma vsaj obstoječe) in se zdi, da za svetovni red še vedno velja reklo business as usual.

Počivalšek napovedal zaostrovanje pogojev za zaposlene v državni upravi

09. 09. 2021 19.43

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na finančni konferenci v Portorožu napovedal nadaljnje korake glede pogojev za zaposlene v državni upravi. Od zaposlenih, ki so v stiku z ljudmi, se bo po njegovih besedah zahtevalo pogoja prebolevnosti ali cepljenja.

Eurostat četrtletno rast BDP v območju evra in EU popravil navzgor

07. 09. 2021 11.45

Evropski statistični urad Eurostat je popravil oceno padca BDP v letošnjem drugem četrtletju. Gospodarstvo v območju z evrom se je tedaj v primerjavi s predhodnim trimesečjem okrepilo za 2,2 odstotka, in ne za dva odstotka, v EU pa za 2,1 odstotka, in ne za 1,9 odstotka, je razvidno iz danes objavljene tretje ocene.

Proračunska luknja kljub okrevanju gospodarstva večja kot v enakem obdobju lani

07. 09. 2021 10.06

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih leta 2021 znašal 2,4 milijarde evrov, je sporočil fiskalni svet. Razlog za tako veliko proračunsko luknjo pa so protikoronski ukrepi. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi primanjkljaj znašal 402 milijona evrov. V državnem proračunu je sicer za celotno leto predviden primanjkljaj v višini 2,75 milijarde evrov.

Italija naj bi pripravljala 'napad na evro'

07. 09. 2021 08.55

Italija v zakulisju pripravlja napad na evro: vlada Maria Draghija želi počasi, a zanesljivo odpraviti cilj zmernega zadolževanja. Toda najprej naj bi počakali, da vidijo, kako bo sestavljena prihodnja nemška koalicija, poročajo nemški in italijanski mediji.

Oddanih javnih naročil lani za 5,84 milijarde evrov

07. 09. 2021 07.20

Leta 2020 je javna naročila oddalo 2133 naročnikov, obseg oddanih javnih naročil pa je znašal 5,84 milijarde evrov, je razvidno iz gradiva ministrstva za javno upravo, ki čaka na obravnavo na vladi. Delež javnih naročil v BDP je lani znašal 12,62 odstotka, kar je 1,07 odstotne točke več kot leto pred tem.

Pozivi k hitri širitvi. Liberalna družina želi mehanizem za zaščito vrednot

01. 09. 2021 18.45

Ena osrednjih tem letošnjega Blejskega strateškega foruma je nedvomno širitev EU na Zahodni Balkan. Slišali smo množico pozivov, naj proces dobi potreben zagon, saj gre predvsem za strateško vprašanje.

Vučić nad EU: Včasih je bilo veliko entuziazma. Protestniki izrazili zahteve

01. 09. 2021 08.59

S podobami izgradnje sodobne Evrope se je na Bledu začel tradicionalni, že 16. Blejski strateški forum, ki je letos sredi slovenskega predsedovanja Svetu EU posvečen razpravam o prihodnosti EU. Na Bledu so se ob slovenskem političnem vrhu zbrali tudi predsednika Evropskega sveta in parlamenta ter številni premierji, ministri in drugi pomembni gostje. Razprava voditeljev je postregla z zavedanjem, da EU, ki jo pretresajo razpoke in nesporazumi, čaka veliko dela, če želi najti skupno strategijo in se iz "gasilca kriz" preobraziti (nazaj) v geopolitičnega igralca. Srbski predsednik je povezavo celo opozoril, da izgublja privlačnost za države kandidatke.

Nas čaka vroča politična jesen?

01. 09. 2021 06.34

Intenziven dan za slovensko politiko, ki se vse bolj pripravlja na volitve in povolilne koalicije. Na sestanku so sedeli prvaki KUL, Tanja Fajon, Alenka Bratušek, Marjan Šarec in Luka Mesec, ter vodje poslanskih skupin koalicije, SDS-ov Danijel Krivec, NSi-jev Jožef Horvat in SMC-jev Gregor Perič. Kaj so sklenili v napetem političnem vzdušju, ko se še niso polegli dogodki na Kredarici in petkovo obiskovanje strank protestnikov?

V Sloveniji BDP še vedno raste – v drugem četrtletju za 16,3 odstotka

31. 08. 2021 17.50

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ sta k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevala rast končne potrošnje gospodinjstev in bruto investicij. Visoka je bila tudi rast obsega zunanje trgovine. Ob tem na Gospodarski zbornici Slovenije izpostavljajo, da je naša država za razliko od povprečja v Uniji beležila rast že v letošnjem prvem četrtletju. V drugem četrtletju je bil slovenski BDP še nižji od predkriznega, v juliju pa ga bo verjetno že presegel.

Hrvaški turizem: Imamo veliko turistov, delamo pa več, ker kadrovsko nismo bili pripravljeni

29. 08. 2021 11.25

Plaže so zasedene, povpraševanje po vodenih ogledih po starodavnem Dubrovniku je ogromno. Hrvaški turistični delavci pravijo, da je poletna sezona daleč presegla vsa pričakovanja, potem ko so se bali, da bi pandemija covida-19 ljudi znova odvrnila od potovanj. Po statističnih podatkih je Hrvaška letos sprejela že okoli devet milijonov turistov.

Vojaške vrste bi do leta 2035 okrepili na 10.000 pripadnikov, za obrambo dva odstotka BDP

26. 08. 2021 17.01

Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske (SV) bi se do leta 2035 povečal na 10.000 pripadnikov, končno razmerje med poklicnimi vojaki in pogodbeno rezervo pa bi bilo približno 70:30. Ob nezadostnem zagotavljanju obsega stalne in rezervne sestave bi se dopustila tudi ponovna ocena smotrnosti uvedbe vojaške dolžnosti. Nadaljnji razvoj SV sicer temelji na projekciji postopnega doseganja dvoodstotnega deleža BDP-ja za obrambne izdatke najpozneje do omenjenega leta.

Ruski turisti po šestih letih znova leteli v egiptovska letovišča na Rdečem morju

09. 08. 2021 15.03

Moskva je direktne lete v Egipt prepovedala po bombnem napadu na rusko potniško letalo, v katerem je pred šestimi leti umrlo 224 ljudi. Letalo družbe EgyptAir je iz ruske prestolnice v Hurgado danes pripeljalo 300 turistov, v torek pa jih bo drugi let ponesel v priljubljeno letovišče Šarm el Šejk.

Vzpenjajoča se kitajska velesila je ekonomski čudež v zatonu

31. 07. 2021 07.00

Neprijetno vprašanje, ali, kdaj in kako bo vzpenjajoča se velesila Kitajska izzvala ameriško hegemonijo in radikalno spremenila zdaj že več kot 70 let trajajoč liberalni, "na pravilih temelječi" mednarodni red, je v zadnjih letih pristalo v središču akademskih in javnih razprav o mednarodnih odnosih in geopolitični prihodnosti sveta.