BUsh
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
Bush brez trdne podpore
23. 02. 2001 00.00
Davčne olajšave ameriškega predsednika Georga Busha podpira 43 odstotkov Američanov, nasprotuje pa jim 34 odstotkov, je pokazala anketa raziskovalnega centra Pew, kar pomeni, da zamisel ameriškega predsednika še ni prodrla. Večina Američanov je namreč prepričanih, da bodo davčne olajšave bolj koristile bogatim kot pa vsem ostalim slojem prebivalstva.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Največji ameriški predsedniki
20. 02. 2001 00.00
Američani na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju največji predsednik ZDA, v anketah največkrat navedejo ime Ronalda Reagana, Johna F. Kennedyja in Abrahama Lincolna. Trem "največjim" sledijo Bill Clinton, Franklin Roosevelt, Henry Truman, George Washington in Jimmy Carter, je pokazala anketa inštituta Galup. Sicer pa se v anketi pojavljajo tudi sedanji predsednik George W. Bush, Theodore Roosevelt, Richard Nixon in Dwight Eisenhover. V februarski anketi je največ, kar 18 odstotkov vprašanih, za največjega predsednika ZDA imenovalo Ronalda Reagana, Kennedyja je navedlo 16, Lincolna pa 14 odstotkov vprašanih. V isti anketi pred letom dni sta bila največkrat omenjena Kennedy in Lincoln, sledila pa sta jima Reagan in Franklin Roosevelt. Na vprašanje, ali bi ž eleli na predsedniškem položaju videti Georga Washingtona ali Abrahama Lincolna, se je šest od desetih vprašanih odločilo za Lincolna, trije od desetih Američanov pa za Washingtona.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Iskanje trupel pogrešanih
16. 02. 2001 00.00
Ameriška jedrska podmornica Greeneville je bila med trčenjem z japonsko ribiško ladjo dve navtični milji zunaj območja, ki je predvideno za vadbo zasilnega dviga na površje. Ameriška obalna straža pa je prenehala aktivno iskati morebitne preživele, kar pomeni, da bodo od danes naprej iskali le še trupla pogrešanih.
Osem mrtvih v napadu
14. 02. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je med današnjim obiskom v Turčiji v zvezi z napadom na izraelski avtobusni postaji v bližini Tel Aviva zatrdil, da je šlo po dosedanjih podatkih za nesrečo in ne za napad na izraelske vojake in civiliste. V incidentu je umrlo osem izraelskih vojakov in civilistov, 20 pa je bilo ranjenih. Po Arafatovih trditvah namreč Palestinci nasprotujejo ubijanju ljudi. Izrael pa je Arafatu pripisal odgovornost za incident.
Bush napovedal posodobitev vojske
14. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom mornariškega oporišča v Norfolku, ki je hkrati tudi edino oporišče zveze NATO na ameriških tleh, napovedal modernizacijo oboroženih sil ZDA, da bi bile te sposobne zoperstaviti se izivom sodobnega časa. Bush je izrazil odločenost za modernizacijo vojske, čeprav se zaveda, da bo ta zahtevala odpravo številnih programov, ki jih podpirajo tako generali kot kongresniki. Slednji predvsem zaradi tega, ker oborožitvena industrija, čeprav nepotrebna, nudi zaposlitev njihovim volilcem.
Civilista za krmilom podmornice
14. 02. 2001 00.00
Ameriško ministrstvo za obrambo je potrdilo, da sta ameriško jedrsko podmornico Greeneville v času trčenja z japonsko ribiško ladjo upravljala dva civilista. En civilist pa naj bi bil na komandnem mestu med simulacijo manevra za nujne razmere.
Bush o povečanju obrambnega proračuna
13. 02. 2001 00.00
Med obiskom vojaškega oporišča Fort Stewart v zvezni državi Georgia je ameriški predsednik George Bush napovedal povečanje obrambnega proračuna v fiskalnem letu 2002 in obljubil, da si bo prizadeval za izboljšanje življenjskega standarda pripadnikov oboroženih sil. Bush je tako napovedal, da bo v proračunskem predlogu za leto 2002 310 milijard dolarjev, kar je za 14 milijard več kot v proračunu za letošnje leto. Busheva napoved o povečanju proračunskih sredstev za obrambo je sprožila takojšnjo kritiko vodje demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Dicka Gephardta, vendar na račun Bushevega načrta davčnih olajšav.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Strelec pred Belo hišo obtožen napada
10. 02. 2001 00.00
Ameriško tožilstvo je proti 47-letnemu Robertu Pickettu, ki je v sredo sprožil preplah pred Belo hišo v Washingtonu, vložilo obtožnico zaradi napada, za kar mu grozi največ deset let zapora in denarna kazen do 250.000 dolarjev. V preiskavi so ugotovili , da je Pickett v sredo dvakrat sprožil pištolo ob oddaljeni ograji na južnem koncu ozemlja Bele hiše, dokler ga ni eden od pripadnikov tajne službe ustrelil v koleno desne noge. Picketta so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal še teden dni, dokler ne bo dovolj zdrav, da ga premestijo v zapor.
Bush čestital Šaronu
07. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je sinoči po telefonu čestital novemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu za zmago na volitvah. Bush je Šarona poklical takoj, ko je njegov nasprotnik, dosedanji premier Ehud Barak, priznal poraz. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je dejal, da je Bush izrazil pripravljenost na sodelovanje s Šaronom še posebej glede miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Streli pred Belo hišo
07. 02. 2001 00.00
Agenti tajne službe so pred Belo hišo ranili v nogo nekega oboroženega moškega, ki naj bi po prvih poročilih ameriških medijev streljal proti Beli hiši, vendar pa je kasneje tiskovni predstavnik tajne službe Marc Connolly sporočil, da je moški zgolj mahal s pištolo. Predstavnik policije Michael Smith pa ni izključil možnosti, da je šlo za poskus samomora. Ameriški predsednik George Bush je na varnem, Belo hišo pa so obkolili pripadniki tajne službe in policije, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Kanadski premier pri Bushu
06. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sprejel prvega tujega državnika, kanadskega premiera Jeana Chretiena. Bush je na srečanju zavrnil ugibanja, da bi kateri od sosednjih držav dal prednost pred drugo. Voditelja sta se dotaknila tudi spornih tem, saj Kanada nasprotuje Bushevemu načrtu vrtanja nafte na zaščitenem območju Aljaske, prav tako pa ima pomisleke glede ameriškega načrta vzpostavitve nacionalne protiraketne obrambe. Bush in Chretien sta govorila tudi o nekaterih mejnih vprašanjih, aprilskem vrhu držav Ameriške konference v Quebecu in trgovinski menjavi.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Bush se je zahvalil Drnovšku
31. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je od ameriškega predsednika Georga W. Busha prejel pismo, v katerem se mu je ta zahvalil za čestitke ob izvolitvi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je predsednik Bush v pismu zapisal, da se spominja pogovorov s premierom Drnovškom v Austinu in da se veseli njunega sodelovanja za okrepitev sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in ZDA.
Še večji proračunski presežki v Ameriki
31. 01. 2001 00.00
Kongresni urad za proračun pričakuje, da bodo presežki zveznega proračuna v naslednjih desetih letih narasli na kar 3,12 bilijona dolarjev. Kongresni izračun je člane administracije Georga Busha navdal z navdušenjem, saj je to po njihovem mnenju dodaten argument v upravičenost predsednikovega načrta o 1,6 bilijona davčnih olajšav v naslednjih desetih letih. Bushev davčni načrt, iz katerega so se med predvolilno kampanjo demokrati norčevali, nekateri republikanci pa mu nasprotovali, ima zdaj veliko možnosti, da bo sprejet v celoti.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.