Brigita
Zakaj je več mrtvih na cestah?
06. 11. 2025 06.00
Potem ko je lani na naših cestah umrlo 68 ljudi, kar je najmanj v zadnjih štirih letih, je bilo že v prvih desetih mesecih letošnjega leta 14 smrtnih žrtev več kot v celem lanskem letu, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa celo 20 več. Zakaj je letošnja statistika tako črna? Sta hitrost in alkohol še vedno glavna krivca prometnih nesreč? Bi morali poostriti nadzor na cestah ali spremeniti zakonodajo? Policija ugotavlja, da je med alkoholiziranimi vozniki veliko povratnikov.
Za grozovit umor sodelavca obdolženima po 24 let zapora
13. 10. 2025 16.49
Okrožno sodišče v Kranju je 34-letnega Davida Trivića in 28-letnega Andraža Skrinjarja spoznalo za kriva umora 58-letnega nekdanjega sodelavca v Stražišču 7. junija lani. Za umor iz koristoljubja, storjen na zahrbten in grozovit način ter v sostorilstvu, je sodišče obema prisodilo po 24 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Prihodnji mesec začetek gradnje največje zasebne bolnišnice
12. 10. 2025 12.00
Tri operacijske dvorane, 49 bolniških postelj, ambulanta družinske medicine, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, dvorana za izobraževanje, pa šest hotelskih sob – projekt največje zasebne bolnišnice, ki ga je za 24UR FOKUS razkril eden najvplivnejših zasebnikov Marko Bitenc. Bolnišnico na Golniku bodo začeli graditi v začetku prihodnjega meseca. Večmilijonske projekte pa načrtujejo še nekateri zasebniki s koncesijo, ki se soočajo s kritiko, da kujejo milijonske dobičke na račun javne zdravstvene blagajne.
Bivšega sodelavca naj bi umorila iz koristoljubnosti, grozi jima 30 let zapora
10. 10. 2025 13.13
Tožilstvo je sodišču v Kranju predlagalo izrek 30-letne zaporne kazni za Davida Trivića in Andraža Skrinjarja, obtožena umora znanca v Stražišču. Dejanje naj bi bilo izvršeno na zahrbten in grozovit način ter iz koristoljubja. Sodba bo znana v ponedeljek.
Invalidsko podjetje CSS, ki so ga želeli zapreti, širi proizvodnjo
10. 10. 2025 06.00
Po skoraj letu dni Invalidsko podjetje CSS, ki ga je Debeljakov SDH želel zapreti, širi proizvodnjo in na novo zaposluje. Kaj vse se je spremenilo od takrat in kakšne investicije jih še čakajo? Bili smo v Škofji Loki, kjer smo obiskali delavce.
Kdo je minister z najdražjim in kdo z najstarejšim vozilom?
26. 09. 2025 06.00
Želim biti vzgled, pravi minister za okolje in podnebje Bojan Kumer, ki se službeno vozi v električnem Mercedes-Benzu, katerega nabavna cena je dobrih 90.000 evrov. Vozila sicer ministrstvo zanj ni kupilo, ampak najelo. Vozne parke so v tem mandatu vlade posodobili tudi drugi ministri. Na ministrstvu za obrambo so lani kupili dve službeni vozili, skupaj vredni dobrih 173 tisoč evrov, trije ministri pa so predlani dobili nove avtomobile, vredne dobrih 57 tisoč evrov. V skupnem javnem naročilu je sodelovalo tudi notranje ministrstvo, ki je tak avto kupilo za državni sekretarki.
'Dončić, Pogačar, Šeško ... Zaradi njih ljudje poznajo Slovenijo'
25. 09. 2025 10.00
"Ljudje nas morda ne poznajo zaradi naše politike in ekonomije. Vedo pa, kdo so Luka Dončić, Goran Dragić, Tadej Pogačar, Primož Roglič, Janja Garnbret, Tina Maze, Brigita Bukovec, Benjamin Šeško ... Zaradi njih poznajo Slovenijo," je med drugim v pogovoru za francoski športni časnik L' Equipe povedal Aleksander Čeferin.
S čim se prevaža politična elita?
25. 09. 2025 06.00
Dragi avtomobili prestižnih znamk, letalo Falcon, helikopter – možnosti, ki jih ima naša politična elita za službene poti. Zadnji primer, ki je razburil, je bila pot predsednice države Nataše Pirc Musar na proslavo v Beltince. Za pot iz Portoroža je namesto avtomobila uporabila policijski helikopter. Upravičeno? Koliko je vreden vozni park najvišjih predstavnikov oblasti in kdo se prevaža z najdražjimi vozili?
Judo ni izjema, zgodbe o zlorabah tudi v drugih športih
07. 09. 2025 07.12
Slovenci smo zelo ponosni na šport, častimo športnike, slavimo njihove uspehe, medalje. A kakšna je cena zanje, razkrivajo nekdanje judoistke, ki so spregovorile o delu Marjana Fabjana, najuspešnejšega slovenskega trenerja juda. Nadaljujemo pa z zgodbami o zlorabah v drugih športih. Afera Fabjan odpira vrsto vprašanj, med drugim, kje je meja med uspehom in zlorabo, kakšno vlogo imajo pri odkrivanju in preprečevanju zlorab starši, okolica, športne zveze. Imajo udarci v borilnem športu res drugačen pomen kot v ostalih športih? Država bo morala glede nasilja v športu postaviti jasna pravila, je prepričan varuh športnikovih pravic.
Za Dejstva o domnevnih zlorabah spregovorili nekdanji judoistki
28. 08. 2025 06.00
Debele pr..., k..., pa udarci po telesu, glavi, z roko, z bambusovo palico in celo spolne zlorabe. Za 24UR Dejstva sta pred kamero spregovorili dve od šestih judoistk, ki so zaradi domnevnih zlorab prijavile na Policiji nekdanjega trenerja Marjana Fabjana. Fabjan, ki je po izbruhu afere prav tako prvič stopil pred kamero in nam odprl vrata telovadnice, hude obtožbe zanika. A o njegovih metodah dela na treningih so vedeli vsi, trdi olimpijka Ana Velenšek, sicer Fabjanova podpornica. Kje je meja, do katere sme trener v boju za vrhunske rezultate?
Zgodba s srečnim koncem: invalidsko podjetje znova zaživelo
16. 07. 2025 06.00
Se še spomnite invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke, ki je bilo pred pol leta na robu propada, skoraj 20 invalidom pa je grozilo, da bodo pristali na ulici? Slovenski državni holding, ki ga vodi Žiga Debeljak, je nad podjetjem sprva dvignil roke, po izjemnih naporih sindikata ter škofjeloških obrtnikov in podjetnikov pa je država pol leta kasneje s škofjeloškim podjetjem sklenila dokapitalizacijo v višini 800 tisoč evrov. To je epilog zgodbe, ki je odnesla nekdanjega direktorja, zatresla slovensko politiko in prišla celo do predsednika vlade, delovna mesta pa so na koncu ohranili vsi zaposleni.
Kot bi nam še enkrat nacionalizirali stanovanje
11. 07. 2025 06.00
Počutim se, kot bi bilo naše stanovanje še enkrat nacionalizirano, pravi lastnica stanovanja v Ljubljani, ki ga je njena družina dobila vrnjenega z denacionalizacijo. Tudi 32 let po vrnitvi ga še vedno nimajo v posesti, zanj pa dobivajo, pravijo, skoraj trikrat nižjo najemnino od tržne. In kdaj ga bodo končno dobili tudi v posest? Najpogostejši razlog za prekinitev najemnega razmerja je žal smrt najemnika, odgovarjajo na pristojnem ministrstvu.
Bo Cerkev sploh dočakala vrnitev naravnih biserov?
10. 07. 2025 07.12
Kdo bo lastnik naravnih lepot – dela obale Bohinjskega jezera, območja slapa Savica, pa Doline Triglavskih jezer? Tudi več kot 33 let in pol od začetka denacionalizacije nismo nič bližje odgovoru. Celo več, desetletja po vloženem zahtevku je prišlo do preobrata – Cerkev naj ne bi bila denacionalizacijska upravičenka. Bodo zaradi dolgotrajnih postopkov padale milijonske odškodnine? Uradniki so o križevniški cerkvi odločali že šestkrat.
Muzej, posvečen Alfiju Nipiču, praznuje prvi rojstni dan
29. 06. 2025 19.44
V letu dni, odkar so v Jarenini odprli muzej, posvečen Alfiju Nipiču, velikanu slovenske narodnozabavne glasbe, se je tam zvrstilo več kot 5000 oboževalcev iz vseh koncev sveta. Ob prvi obletnici otvoritve muzeja je Alfi tam spet zapel.
Nekdanjim nadzornikom rubijo premoženje
27. 06. 2025 06.00
Dvig roke za posel, za katerega so verjeli, da je v korist podjetju, je nekdanje nadzornike Luke Koper drago stal. Sodni boj tudi po petnajstih letih ni končan, primer je danes na Vrhovnem sodišču. Medtem jim rubijo del plač oziroma pokojnin, zarubljene so bile premičnine, pa stanovanje. Odškodnina, ki jo morajo na podlagi sodbe plačati Luki Koper, je zaradi obresti narasla že na skoraj 41 milijonov evrov.
Tudi denar motiv za delo nadzornikov?
26. 06. 2025 06.00
Osnovno plačilo, sejnine, pa še dodatno plačano delo v komisijah. V nekaterih podjetjih dobijo nadzorniki na leto tudi več deset tisoč evrov, a glede na odgovornost še vedno premalo, so prepričani nekateri. Nadzornik ene od družb je dobil lani več kot 100.000 evrov za potne stroške. Da ne gre le za odgovornost na papirju, dokazuje precedenčni primer Luke Koper. Nekdanjim nadzornikom danes rubijo premoženje. Odškodnina, ki jo morajo plačati, je zaradi obresti narasla že na 41 milijonov evrov.
Nahrani svojo formo z okusi, ki ti dajo zagon: Slim&Fit v novi podobi med gibanjem, vinogradi in proteinsko bogato kulinariko
20. 06. 2025 10.07
V osrčju slikovitih Haloz, na terasi posestva Kobal, se je pred začetkom poletne sezone odvila edinstvena izkušnja, ki je povezala gibanje, dobro počutje in okus. Dogodek, ki je med vinograde privabil številne spletne vplivneže in predstavnike medijev, je obiskovalce najprej popeljal na dopoldansko jogo med trtami, sledil pa je piknik z razgledom – z jedmi, pripravljenimi iz izdelkov Slim&Fit in piknik linije Perutnine Ptuj.
Obdolžena v zadevi Atrij Celje se nista hotela zagovarjati
05. 06. 2025 11.46
Na celjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje nekdanjemu direktorju stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovanu Cinku in soobtoženi Damjani Šumlak, ki krivde za očitana tri nadaljevalna kazniva dejanja poslovne goljufije in dejstev iz obtožnice ne priznavata. Na sodišču se nista hotela zagovarjati in odgovarjati na morebitna vprašanja. Po navedbah tožilstva naj bi obtožena v zadevi Atrij Celje v 12 letih več kot 6000 lastnikov nepremičnin ogoljufala za okoli 3,5 milijona evrov.
10 direktorjev v Uniorju ostalo brez položaja
30. 05. 2025 08.08
S prihodom novega predsednika uprave v zreški Unior so iz omare začeli padati okostnjaki. Zakaj je imel Unior še predlani dobiček, lani pa dobrih 41 milijonov evrov izgube? Je sum o prirejanju podatkov o poslovanju v preteklosti upravičen? Za ugotovitve revizije, ki še ni končana, se zanima tudi policija. Vodstvo Uniorja rešuje družbo s klestenjem stroškov, med drugim z umikom desetih direktorjev. S tem bodo prihranili milijon evrov na leto.
Od cerkve, graščine do vrtin vode – tudi v to je šel denar Uniorja
29. 05. 2025 06.00
Želel je biti pomemben globalni igralec, a zabredel v milijonske dolgove. Cerkev na Rogli, polnilnici vode, tudi na Kosovu, pa graščina, terme, smučišče, umetni kolki – nekaj projektov poleg osnovne dejavnosti – kovaštva. Je res, da so bili na njegovem plačilnem seznamu tudi taki, ki v Uniorju sploh niso delali, posle pa dobivali le določeni dobavitelji? Bo vodstvu uspelo rešiti Unior pred potopom zaradi velikih izgub, revizija pa razkrila, ali je šlo za prirejanje poslovnih podatkov?
Boj za milijone ali prirejeni javni razpisi?
15. 05. 2025 06.00
Milijoni evropskega denarja bodo šli za digitalizacijo zdravstva. Pri njihovi delitvi na podlagi javnih razpisov pa se ministrstvo za zdravje sooča z očitki domnevnega prirejanja naročil določenim podjetjem, med drugim tudi v primeru nakupa programa za dispečerske službe. Ali želi ministrstvo za zdravje res kupiti drag program, ki ga ne potrebujemo? Pri pripravi razpisa je sodeloval zunanji svetovalec, v preteklosti omenjen v zvezi s koruptivnimi tveganji v ljubljanskem UKC. V tem na ministrstvu za zdravje ne vidijo težav, vse očitke prirejanja razpisov pa odločno zavračajo.
Se moramo zaradi robotov bati za delovna mesta, še posebej starejši?
02. 05. 2025 07.07
Približno 10.000 varilcev manjka v Sloveniji, poklic varilca je že dlje časa med deficitarnimi. Tajfun Planina je eno od podjetij, kjer stisko zaradi pomanjkanja varilcev rešujejo z roboti. Imajo jih 35, s katerimi nadomeščajo približno 100 ročnih varilcev. Robotizacija je, poleg tega, da delamo vse starejši, še eden od trendov na področju dela v zadnjih desetletjih. Se lahko zaradi robotov bojimo za delovna mesta, sploh starejši, o katerih je veliko stereotipov, da so manj produktivni in dragi za delodajalce?
Manj produktivni, bolj bolni in predragi – stereotipi o starejših delavcih
01. 05. 2025 12.14
Biti krovec pri dvajsetih ali pa pri petdesetih in več je velika razlika. Vročina, mraz, pred teboj globina. Naporno delo, včasih potrebuješ uro, dve, da se privadiš in upaš pogledati navzdol, nam iz izkušenj pravi krovec klepar, ki upa, da bo lahko delal do upokojitve. Naporne stranke, pa vse težje delo z denarjem, opisuje svoje delo starejša poštna uslužbenka, ki mora, če se pri računanju zmoti, kriti škodo iz lastnega žepa. Bodo starejši morda v prihodnje imeli pravico do krajšega delovnega časa, kar predlaga ministrstvo za delo? In kdo sploh je starejši delavec?
Kaj prineseš domov? Neto plačo
11. 04. 2025 06.00
Zagotovo si presenečen, ko dobiš prvo plačo, razlaga eden od treh tujih članov uprave Nove Ljubljanske banke. Obdavčitev predvsem višjih plač pri nas izstopa v primerjavi z Makedonijo, od koder prihaja. Visoko izobražen kader z višjimi plačami odhaja iz Slovenije, medtem ko se tuje družbe, delno tudi zaradi ugodnejšega davčnega okolja, raje kot za poslovanje v Sloveniji odločijo za Hrvaško. Bi prišli delat k nam, potem pa si premislijo, pa na še eno težavo zaradi visokih davkov pri nas opozarjajo v Novartisu.
Slovenija, periferija Hrvaške?
10. 04. 2025 06.00
Poslovanje velikih korporacij prek družb s sedežem na Hrvaškem, zapiranje družb ter premiki managerjev iz Slovenije v Zagreb. Je razlog davčna optimizacija ali boljša reorganizacija v dobro strank, kupcev, kar poudarjajo v družbah, v katerih združujejo slovensko in hrvaško upravo? Vsekakor občutljiva tema, o kateri nekatera podjetja niso želela govoriti z nami.
Z novo reformo manj špekulacij za s. p.-je?
28. 03. 2025 06.05
Prevajalka in profesorica francoščine je kot samostojna podjetnica plačevala najnižje prispevke, čeprav se je zavedala, da bo pokojnina v takem primeru mizerna. Nisem špekulirala in se izogibala plačevanju manj davka, pravi. So pa tudi taki, ki to počnejo. Če bo sprejeta nova pokojninska reforma, bo prostora za špekulacije manj. Kaj pa o napovedani reformi menijo mladi? Skrbi jih, da bi bile zaradi nje pokojnine nižje.
Včasih so rekli, prej boš začel delati, prej boš končal
27. 03. 2025 06.00
Spomnim se, da so mi kot mlademu govorili, da prej, kot bom začel delati, prej bom končal, pravi delavec, zaposlen v proizvodnji enega od ljubljanskih podjetij. Predlagana pokojninska reforma mu bo lahko prekrižala načrte. Če se bo upokojil pri 62-ih, kar je eden od predlogov, bo imel že 45 let delovne dobe. Z višanjem starostne meje pa se manj obremenjujejo mladi. Delati začnejo vse pozneje, 40 let zavarovalne dobe pa že zdaj težko dosežejo do 62. leta. Tako ali tako v našem času ne bo več pokojnin, so črnogledi. Pokojninska reforma, ki naj bi jo sprejeli v kratkem, je za marsikoga boleča tema, a je, kar poudarjajo njeni snovalci, nujna za dostojne pokojnine.
Nika Glojnarič 18. v polfinalu, Ingebrigtsen do dvojne krone
23. 03. 2025 15.29
Nika Glojnarič iz brežiškega atletskega kluba je v teku na 60 m ovire v polfinalu na 20. dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki se bo po treh dneh končalo v nekdanji kitajski prestolnici Nandžing, zasedla 18. mesto, tekla je 8,16 sekunde. Do zgodovinske dvojne krone pa je na SP prišel Norvežan Jakob Ingebrigtsen, ki je po sobotni zmagi v teku na 3000 m slavil še na 1500 m (3:38,79) in na dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se je po treh dnevih končalo v kitajskem Nandžingu, osvojil dvojno krono. S tem se je vpisal v zgodovino.
Tina Šutej osvojila srebrno medaljo na dvoranskem svetovnem prvenstvu
22. 03. 2025 07.45
Tina Šutej je na dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki poteka v nekdanji kitajski prestolnici Nanjing, osvojila srebrno medaljo v skoku s palico, preskočila je 4,70 metra. Po srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu je tako osvojila še svojo šesto medaljo na velikih tekmovanjih.
Za škofjeloško invalidsko podjetje CSS pripravljen poslovni načrt
18. 03. 2025 14.00
V škofjeloškem invalidskem podjetju CSS se po doslej opravljenih korakih za preživetje podjetja nadejajo še dokapitalizacije, ki bi jim omogočila vlaganje v večjo produktivnost. V poslovnem načrtu, ki ga je na današnji novinarski konferenci predstavila direktorica podjetja Mariana Karla Rebernik, je v načrtu za 860.000 evrov investicij.