Carla

Glavna obravnava proti Levstiku

23. 11. 2000 00.00

Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.

Milošević za predsednika SPS

21. 11. 2000 00.00

Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.

Bo Milošević ob svoje bančne račune?

13. 11. 2000 00.00

Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je dobila zagotovila ciprske vlade, da bo sodelovala pri preiskavi bančnih računov, ki naj bi jih na Cipru imeli predstavniki režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Neimenovani visoki ciprski predstavnik je danes v Atenah dejal, da je Del Pontejeva ciprski vladi poslala dve strani dolg poimenski seznam oseb z bančnimi računi na Cipru, ki bi jih bilo treba preveriti. Omenjeni predstavnik je ob tem podvomil, da bi bile na teh računih velike vsote denarja. Ciprska vlada je po njegovih besedah Del Pontejevi zagotovila, da bo bančne račune preverila.

Sven Väth v Ambasadi Gavioli

05. 11. 2000 00.00

Vsako leto težko pričakovani tradicionalni nastop nemškega super zvezdnika elektronske glasbe Svena Vätha se tokrat obeta že v jesenski shemi Ambasade Gavioli. Sven Väth je svojo pot nočne ptice pričel že leta 1982 v klubu Dorian Gray v Frankfurtu, kjer se je iz navadnega klubskega obiskovalca prelevil v didžeja. Njegov glasbeni slog se je z leti pričel odmikati od mainstreama, v sredini osemdesetih je bilo v njegovih setih že čutiti vplive chikaškega housea. Nekoliko bolj komercialno stran njegovega zgodnjega ustvarjanja predstavlja projekt OFF, s katerim je za nekaj časa postal celo ljubljenec nemških najstnic. Vseeno pa ga je bolj privlačila ameriška underground glasbena scena, ki jo je do pričetka devetdesetih uspešno vpeljal tudi v nemške klube, sam pa je hkrati s tem postal mednarodno iskani DJ in producent. Trenutno se Väth poleg setov posveča svoji agenciji Cocoon, ki organizira klubske večere v svetovno znanih klubih, skrbi za booking top DJ-ev, med drugim tudi Carla Coxa, ter izdaja zgoščenke. Najbolj vroče trenutno so Cocoon - Ibiza Mix (CD), Classic Harthouse Collection (CD), single Barbarela v remiksu Deep Dish ter single Esperanza v remiksih Derricka Carterja, Paul Van Dyka in drugih. Sven Väth je v svoji skorajda že dvajsetletni karieri klubskega življenja z lastnimi občutji doživel obdobje razvoja elektronske glasbe ter svetovno sceno v veliki meri tudi sam soustvarjal. Tudi k nam je z vsakim svojim nastopom prinesel svež duh svetovnih glasbenih trendov v elektronski glasbi, ki ga pričakujemo tudi tokrat.

Del Pontejeva zbira podatke o Miloševiću

21. 10. 2000 00.00

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je prispela na Ciper, da bi zbrala podatke o nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti. Del Pontejeva poizveduje o bančnih računih Miloševića in njegovih sodelavcev v tujini. Predstavniki ciprske centralne banke so ji pojasnili, da nihče od petih odgovornih Miloševićevega režima, obtoženih s strani haaškega sodišča, na Cipru nima bančnih računov.

Miloševića že čakajo v Haagu

06. 10. 2000 00.00

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.

Tožilka Del Pontejeva v BiH

03. 10. 2000 00.00

Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je danes začela štiridnevni obisk v BiH, je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu.

ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu

08. 09. 2000 00.00

Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.

Preiskava proti generalu Stipetiću

02. 08. 2000 16.05

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.

EU obsoja Miloševićev manever

28. 07. 2000 19.34

Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.

Roberto Benigni bo Pinocchio

27. 07. 2000 15.46

Italijanski filmski igralec Roberto Benigni, ki je bil za film Življenje je lepo nagrajen tudi z več oskarji, se bo v svoji naslednji filmski stvaritvi posvetil zgodbi Ostržka. Filmsko zgodbo bo posnel po istoimenski knjigi Carla Collodija. Scenarij bo napisal njegov dolgoletni sodelavec Vincenzo Cerami, v filmu o Ostržku pa bo sodelovala tudi Benignijeva soproga, igralka Nicoletta Braschi. Benigni je italijanskim medijem med drugim povedal, da si že leta, morda celo od rojstva želi, da bi mu ''zrastel nos''. Igralec pa se tudi sicer primerjal s ''Pinochhiom'', ki mu je nos zrastel vsakič, ko se je zlagal. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo začeli snemati film.

Začetek Poletja v stari Ljubljani

29. 06. 2000 22.30

Poletje v stari Ljubljani se je uradno začelo včeraj ob 21. uri na Pogačarjevem trgu, kjer so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum. Pod taktirko mojstra Lorisa Voltolinija so izvedli Carmino Burano Carla Orffa. Zborovodja je Mirko Cuderman. Kot solisti so nastopili sopranistka Patrizia Cigna, tenorist Marjan Trček in baritonist Vitomir Marof. Prireditve v okviru Poletja v stari Ljubljani bodo že 15. leto potekale v cerkvah, atrijih, na mostovih, uličicah starega ljubljanskega mestnega jedra. Tudi tokrat so brezplačne. Pripravljajo jih pod okriljem Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra in v sklopu projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki ga vodi Primož Lorenz.

Goldonijev Sluga na Gradu

26. 06. 2000 15.23

Na festivalu Gledališče na gradu bo drevi ob 21.30 Mestno gledališče ljubljansko odigralo uspešnico Sluga dveh gospodarjev Carla Goldonija v prevodu Srečka Fišerja in režiji Borisa Kobala. Festival letos poteka prvič, med 15. in 28. junijem pa si bo na Ljubljanskem gradu moč ogledati skupno šest komedijsko naravnanih domačih predstav.

'Ilegalni'' obisk v Črni gori

22. 06. 2000 19.56

Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.

V streljanju ranjena dva Srba

21. 06. 2000 14.02

V središču Prištine sta bila sinoči v streljanju ranjena dva Srba, moški in ženska, je danes sporočil predstavnik mirovnih sil KFOR. Zdravstveno stanje obeh ranjenih je bilo danes stabilno. Neznanci so nanju streljali iz avtomobila. Policija po napadu ni še nikogar aretirala.

Carla Del Ponte prispela v Prištino

20. 06. 2000 13.52

Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je prispela na dvodnevni obisk na Kosovo. Obiskala bo več krajev, kjer potekajo izkopavanja grobišč. Davi je Del Pontejeva obiskala Orahovac na zahodu pokrajine, kjer si bo ogledala mrtvašnico, ki jo je postavilo haaško sodišče, ter tri prizorišča izkopavanj. Med njimi je tudi grobišče v Brestovcu, kjer so našli več deset trupel, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča. Popoldne se bo v Prištini sestala s civilnim upraviteljem Kosova Bernardom Kouchnerjem, v sredo pa bo pripravila novinarsko konferenco. Obisk glavne tožilke haaškega sodišča na Kosovu sodi v okvir turneje po državah nekdanje Jugoslavije, ki jo je začela v Makedoniji, vodila pa jo bo še v Dubrovnik na hrvaški obali ter Črno goro.

Carla del Ponte v Makedoniji

19. 06. 2000 19.04

Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je danes prispela v Skopje, prvo postajo turneje po državah nekdanje Jugoslavije, med katero bo jutri obiskala tudi Kosovo.

Rusija obtožuje Haaško sodišče

03. 06. 2000 11.03

Rusija je v petek v Varnostnem svetu obsodila haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ker se je odločilo, da ne bo preiskalo morebitnih zločinov, ki naj bi jih med lanskoletno vojaško operacijo zagrešila zveza NATO. Tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je namreč v petek sporočila, da ''ni nobene podlage'' za začetek preiskave proti zvezi NATO.

Na Kosovu izkopali 83 pohabljenih trupel žensk

26. 05. 2000 10.38

Švicarski raziskovalci na Kosovu, ki delajo za mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, so leta 1999 v tej pokrajini izkopali 83 pohabljenih trupel žensk, je včeraj sporočil eden od vodij raziskovalcev Pierre Jordan.

Del Pontejeva danes na Hrvaškem

24. 05. 2000 08.10

Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte se bo danes v Zagrebu sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom, je sinoči potrdila tiskovna predstavnica hrvaške vlade Aleksandra Kolarič.

MGL z Goldonijem v Pragi

19. 05. 2000 10.28

Ansambel <A HREF=http://www.mgl.si/'' target=_blank>Mestnega gledališča ljubljanskega</A>, ki sicer redko gostuje na tujem, bo prihodnji teden odpotoval v Prago. V gledališču Divadlo Komedie bodo ljubljanski gledališčniki v soboto, 27. maja, ob 19. uri odigrali svojo uspešnico iz tekoče sozone, komedijo Sluga dveh gospodarjev Carla Goldonija.

Pioline zmagovalec Monte Carla

23. 04. 2000 20.20

Francoz Cedric Pioline je zmagovalec teniškega turnirja v Monte Carlu z nagradnim skladom 2.950.000 dolarjev. Osmi nosilec je v finalu s 6:4 in 7:6 (7:3) in 7:6 (8:6) premagal Slovaka Dominika Hrbatyja.

Gaudio prvi polfinalist Monte Carla

21. 04. 2000 14.33

Argentinec Gaston Gaudio je prvi polfinalist teniškega turnirja ATP z nagradnim skladom skoraj treh milijonov ameriških dolarjev v Monte Carlu. V četrtfinalu je s 6:4 in 6:2 ugnal Španca Juana Carlosa Ferrera.

Družina Frentzen se je povečala

10. 04. 2000 18.51

Nemški voznik v formuli ena Heinz-Harald Frentzen je le dan po veliki nagradi San Marina v Imoli doživel enega najsrečnejših trenutkov svojega življenja. Njegova žena Tanja je v porodnišnici v bližini Monte Carla povila prvega otroka - hčerkico Leo.

Del Pontejeva danes v Sloveniji

04. 04. 2000 22.10

Na svojem prvem uradnem obisku Slovenije se je danes mudila Carla del Ponte. Po srečanjih z Ruplom, Marušičem, Cerarjevo in Drnovškom je glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji sodelovanje naših državnih ustanov s haaškim sodiščem pohvalila.

Del Pontejeva danes v Ljubljani

04. 04. 2000 09.59

Na prvem obisku v Sloveniji je danes glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte. Kot so sporočili z MZZ, se bo Del Pontejeva srečala z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ministrom za pravosodje Tomažem Marušičem in generalno državno tožilko Zdenko Cerar ter z viceguvernerjem Banke Slovenija Janezom Košakom.

Carla Del Ponte prihodnji teden v Sloveniji

29. 03. 2000 20.31

Glavna tožilka haškega mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla Del Ponte prihodnji teden prihaja v Slovenijo. Po poročanju časopisa Dnevnik gre za prvi uradni obisk, ki pa nikakor ne bo zgolj vljudnostne narave. Slovenija namreč v Haag ne pošilja zahtevanih odgovorov. Tako naprimer ostajajo neodgovorjena vprašanja v zvezi z generalom Kolškom ter morebitno imovino jugoslovanskih vojnih zločincev v Sloveniji.

Johannu Mühleggu grozi izključitev

28. 03. 2000 16.20

Zmagovalcu svetovnega pokala v smučarskem teku Nemcu Johannu Mühleggu, ki nastopa za Španijo, po pisanju madridskega športnega časnika As grozi izključitev iz španske zveze.

Izid knjige z naslovom Carlo Maratta

27. 03. 2000 15.44

Te dni je izšla knjiga avtorice Blaženke First z naslovom Carlo Maratta in barok na Slovenskem. To je prva knjiga, ki je nastala v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU, v njej pa je obdelana večja skupina baročnih oltarnih slik z območja Slovenije, v katerih je mogoče prepoznati Marattove ikonografske zamisli. Vzporedno z njimi pa so predstavljeni evropski grafični viri, učinkoviti prenašalci Marattovih likovnih formul.

Premiera Verdijevega Don Carla v mariborski operi

24. 03. 2000 12.54

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bo danes zvečer premiera Verdijeve opere Don Carlo, ki je v Mariboru doslej še niso izvajali. Realistično zgodovinsko glasbeno dramo, ki je nastala po Schillerjevi dramski pesnitvi, bo dirigiral italijanski gost Stefano Palegrino Amato, režiral pa jo je Gianpaolo Zennaro.