Carla

Kobal: Teater je veselje do življenja
08. 06. 1999 15.29
Osem predstav, od katerih so kar trije slovenski krsti, štiri slovenske praizvedbe in ena v novem prevodu, ponuja Mestno gledališče ljubljansko (MGL) v sezoni 1999/2000, ki je stare abonente že vpisalo, nove pa bo začelo vpisovati 14. junija. Repertoar na prelomu tisočletja je direktor MGL Boris Kobal naslonil na nekaj iztočnic, namreč da ''teater definitivno pripoveduje zgodbe'', da mestno gledališče sledi raznoliki publiki in da iz tega izhaja potreba tako po komediji kot po komercialnem teatru, saj ''tržišče ustvarja zakon tudi za umetnike''.

Okrepljeni varnostni ukrepi za italijanskega premiera D'Alemo
05. 06. 1999 21.32
Po v minulih dneh prispelih pismih z grožnjami, naslovljenimi na nekatere italijanske politike in milanskega nadškofa Carla Mario Martinija, se v Italiji bojijo novih terorističnih napadov. Pred poletno rezidenco premiera Massima D'Aleme v mestu Gallipoli so danes okrepili varnostne ukrepe, ker so bila pred dnevi vrata stanovanja popisana s simbolom levičarske organizacije Rdečih brigad, peterokrako zvezdo.

SSO pisal novemu italijanskemu predsedniku
28. 05. 1999 15.23
Svet slovenskih organizacij (SSO) je ob izvolitvi Carla Azeglia Ciampija za predsednika Italije novemu državnemu poglavarju čestital za izvolitev, s katero mu je bila zaupana pomembna naloga zastopati interese vseh državljanov, torej tudi tistih, ki pripadajo narodnim manjšinam, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal SSO.

V Lvovu največ o Kosovu
14. 05. 1999 19.03
Prvi dan dvodnevnega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav v ukrajinskem Lvovu, ki se ga udeležuje tudi slovenski predsednik Milan Kučan, je minil v znamenju razprave o reševanju kosovske krize. Udeleženci so oblikovali tudi skupno izjavo o Kosovu, ki jo bodo sprejeli v Lvovu, potrebnih je le še nekaj manjših usklajevanj.

Giuliano Amato je novi italijanski finančni minister
13. 05. 1999 20.45
Dosedanji minister za ustavne reforme Giuliano Amato je bil nocoj imenovan za novega italijanskega finančnega ministra, so povedali v italijanskem predsedstvu.

Italijanski politiki pozdravili Ciampijevo izvolitev za predsednika države
13. 05. 1999 17.31
Novoimenovani predsednik Evropske komisije Romano Prodi je ob današnji izvolitvi Carla Azeglia Ciampija za novega italijanskega predsednika izrazil zadovoljstvo in dejal, da si na tem položaju ''ne more predstavljati boljšega moža''.

Italijanska smučarska zveza obubožala
11. 05. 1999 14.56
Pri Italijanski smučarski zvezi (FISI) so zaradi težkih finančnih razmer odpustili vseh sto trenerjev. Med njimi tudi trenerja moške A ekipe Gustafa Thoenija in njegovega kolega iz ženske vrste Giorgija D'Urbana. Nadaljnja usoda italijanskega smučanja zaenkrat še ni znana.

Černomirdin še v Bonnu, Rugova se je vrnil v Rim
09. 05. 1999 12.43
Posebni ruski odposlanec za ZRJ Viktor Černomirdin se danes še vedno mudi v Bonnu, voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova pa se je vrnil v Rim. Černomirdin in Rugova sta se z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem sinoči pogovarjala o položaju na Kosovu.

Združeni narodi prevzemajo večjo vlogo na Kosovu
07. 05. 1999 21.59
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v petek na televizijski postaji CNN objavil imenovanje slovaškega zunanjega ministra Eduarda Kukana in nekdanjega švedskega premiera Carla Bildta za svoja posebna odposlanca za ZR Jugoslavijo. Na Kosovo in v ZRJ pa se odpravlja tudi ''izvidnica'', sestavljena iz predstavnikov različnih agencij ZN, ki bo ocenila tamkajšnji humanitarni položaj. Predhodnici bo kasneje sledila večja, predvidoma 15-članska skupina, ki jo bo vodil podsekretar ZN za humanitarne zadeve Sergio Vieira De Mello. Ta je na novinarski konferenci v New Yorku izrazil pričakovanje, da bo imela skupina popolno svobodo gibanja ter zavrnil namigovanja, da bo srbskim oblastem uspelo z njimi manipulirati.

Kofi Annan bo verjetno imenoval Bildta za odposlanca za Balkan
07. 05. 1999 10.54
Generalni sekretar ZN Kofi Annan naj bi Šveda Carla Bildta danes verjetno imenoval za enega od dveh odposlancev ZN za Balkan, je poročal radio v Stockholmu, ki se sklicuje na vire v New Yorku. Annan se je s tem odzval na soglasje zunanjih ministrov skupine G-8, ki so se dan prej v Bonnu dogovorili o skupni strategiji za Kosovo.

Leif Elggren, Peter Hagdahl in Carl Michael von Hausswolff se predstavljajo v Škucu
05. 05. 1999 20.35
V Galeriji Škuc bodo jutri, 6. maja, ob 20. uri, odprli razstavo treh ustvarjalcev iz Stockholma - Leifa Elggrena (roj. 1950 v Linkopingu), Petra Hagdahla (roj. 1956 v Stockholmu) in Carla Michaela von Hausswolffa (roj. 1956 v Linkopingu).

Leif Elggren - Peter Hagdahl - Carl Michael von Hausswolff
04. 05. 1999 16.43
V galeriji Škuc bodo jutri ob 19. uri, pripravili predavanje treh švedskih umetnikov: Leifa Elggrena, Petra Hagdahla in Carla Michaela von Hausswolffa, ki bodo v četrtek zvečer razstavljali v istih prostorih. Carl Michael von Hausswolff - med drugim je v letu 1996 razstavljal na Manifesti I v Rotterdamu in leta 1997 na kasselski Dokumenti X - se giblje med vizualno umetnostjo in eksperimentalno glasbo. Na ljubljanski razstavi se bo predstavil s zvočno-vizualnim projektom oz. napravo The Ljubljana Electronic Séance . Naprava (LES) s številnimi mikrofoni zaznava elektronsko aktivnost v razstavnih prostorih, tudi tisto, ki jo povzroča elektronska oprema Leifa Elggrena in Petra Hagdahla, in jo prenaša v polje vidnega in slišnega.

Annan bo imenoval dva posrednika za kosovski konflikt
26. 04. 1999 15.49
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je danes v Berlinu napovedal, da bo imenoval dva posrednika za rešitev kosovskega konflikta. Posrednika bosta začela svoje dejavnosti, takoj ko bodo končana potrebna posvetovanja, je pojasnil Annan prvi dan obiska v Nemčiji.

Bildt in Vranitzky kandidata za posebnega odposlanca ZN za Balkan
24. 04. 1999 09.25
Generalni sekretar ZN Kofi Annan naj bi za posebnega odposlanca za Balkan imenoval nekdanjega švedskega premiera Carla Bildta ali pa nekdanjega avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega. Tretji morebitni kandidat je švicarski zunanji minister Flavio Cotti, so sporočili viri ZN. Annan naj bi o svojem izboru javnost seznanil predvidoma prihodnji teden.

Annan namerava imenovati odposlanca ZN za Kosovo
22. 04. 1999 16.31
Generalni sekretar ZN Kofi Annan namerava po poročanju skandivanskih medijev za odposlanca ZN za Kosovo imenovati Šveda Carla Bildta ali Finko Elisabeth Rehn.

Prvi britanski ''zakon na slepo'' se ni obnesel
15. 04. 1999 08.11
Sklenitev zakonske zveze ''na slepo'' se očitno ne obnese. Prvi britanski zakon, sklenjen med partnerjema, ki sta se prvič videla šele pred matičarjem, je šel po vodi po treh mesecih. Carla Germaine (23) in Greg Cordell (28) sta namreč že napovedala ločitev, čeprav sta bila po vrnitvi z medenih tednov sprva še optimistična in sta razglašala, da sta kot ustvarjena drug za drugega. Krivdo za neuspeli zakon sta pripisala ''prevelikemu zanimanju medijev''. Carla in Greg sta sodelovala na tekmovanju neke radijske postaje iz Birminghama, ki je želela izmed nekaj sto prijavljenih sestaviti idealni par. Preden sta januarja dahnila ''da'', sta se le enkrat pogovarjala po telefonu. Kot vzrok za neobičajno pot iskanja partnerja sta Carla in Greg navedla pomanjkanje časa. Cerkev je ''zakon na slepo'' ostro kritizirala.

Premiera komorne opere Medij na odru SNG Maribor
16. 03. 1999 18.42
Na odru mariborske opere bodo v soboto uprizorili dvodejanko Medij, delo italijansko-ameriškega skladatelja in libretista Giana Carla Menottija, ki jo je avtor sam označil za ''melodramatsko tragedijo osebe, ujete med resnični svet, ki ga ne razume, in nadnaravni svet, v katerega ne verjame''. Prevod libreta za mariborsko uprizoritev je delo Boruta Smrekarja, ki je tudi eden od dveh dirigentov predstave (drugi je Simon Robinson), režiser je Henrik Neubauer. S to opero v Mariboru začenjajo novi cikel komorne opere.

Panizzi vodi po tretji etapi relija Monte Carlo
19. 01. 1999 14.19
Francoz Gilles Panizzi s sovoznikom Hervejem Panizzijem (subaru impreza WRC) vodi po tretji etapi in sedmih od 14 hitrostnih preizkušnjah (HP) relija za svetovno prvenstvo v okolici Monte Carla. Svetovna prvaka Finca Tommi Maekinen in Risto Mannisenmaeki (mitsubishi lancer) zaostajata pet sekund, njuna rojaka Juha Kankkunen in Juha Repo (subaru impreza WRC) pa že skoraj dve minuti.

Komedija Nergač v Šentjakobu
06. 01. 1999 13.48
V Šentjakobskem gledališču na Krekovem trgu v Ljubljani bo jutri, 7. januarja, premiera komedije Nergač italijanskega komediografa Carla Goldonija, za katero je priredbo, glasbeno opremo in režijo prispeval Sergej Verč.

Predsednik Kučan sprejel finskega in ekvadorskega veleposlanika v Sloveniji
02. 12. 1998 14.29
Slovenski predsednik Milan Kučan je danes sprejel poverilna pisma finskega in ekvadorskega veleposlanika v Sloveniji, Toma Carla Ernesta Groenberga in Joseja Palaciosa Cevallosa, so sporočili iz urada predsednika republike.

Začel se je 22. filmski festival v Montrealu
28. 08. 1998 15.33
S projekcijo politične komedije N kanadskega režiserja Roberta Lepagea se je sinoči v kanadskem Montrealu začel 22. mednarodni <A HREF=http://www.ffm-montreal.org TARGET=_BLANK>filmski festival</A>. Do 7. septembra bodo predvajali 400 filmov, od tega v tekmovalnem programu 24. Na festivalu se bodo poklonili švedskemu režiserju Ingmarju Bergmanu, ki letos praznuje 80-letnico, posebno nagrado pa bodo podelili portugalskemu režiserju Manuelu de Oliveiri. Film N, ki je v tekmovalnem programu, je tretji celovečerni film quebeškega gledališkega režiserja Roberta Lepagea po dveh zelo opaženih filmih, Le Confessionnal in Le Polygraphe. V filmu N obravnava oktobrsko krizo v 70-ih v Quebecku, ko je vojska bila na ulicah Montreala po vrsti atentatov quebeških skrajnežev, ki so si prizadevali za neodvisnost te kanadske province. Za obuditev tragičnih dogodkov je Lepage izbral lahkotni ton komedije. V tekmovalni program so uvrščeni tudi štirje francoski filmi, med njimi Dolčas (L'ennui) Cedrica Kahna, pa tudi film Podgane španskega režiserja Antonia Gimenez-Rica in Žaromet argentinskega režiserja Eduarda Mignone. Festival bo 7. septembra sklenil film Tveganja in naključja (Hasards in coincidences) Francoza Claudea Leloucha. Na festivalu z nestrpnostjo pričakujejo ameriški film Resnična stvar (One true thing) režiserja Carla Franklina z Meryl Streep in Williamom Hurtom v glavni vlogi, ki bo na sporedu 4. septembra.

Mala sirena praznuje 85 let
26. 08. 1998 07.43
Mala sirena iz Koebenhavna je v nedeljo z vsem ustreznim pompom, cvetjem, pesmijo in plesom ter ob navzočnosti več sto oboževalcev praznovala 85. rojstni dan. Navdih za kip, simbol danskega glavnega mesta, je prišel iz pravljice Hansa Christiana Andersena, sireno pa je oblikoval 23. avgusta leta 1913 kipar Edvard Eriksen na željo pivovarja Carla Jakobsena, ustanovitelja pivovarne Carlsberg. Jakobsenu je ''zmešala glavo'' baletka Kraljevega gledališča Ellen Price, zato se je odločil, da jo bo ovekovečil v kipu z imenom osebe iz Andersenove pravljice. Mala sirena, največja znamenitost Koebenhavna, je v svojem življenju preživela že marsikaj hudega: dvakrat je ostala brez glave, bila poškodovana, vendar vsakič obnovljena in postavljena na svoje mesto tako, da gleda na odprto morje v pričakovanju svojega princa, ki se ne bo vrnil.

Tomaž Grom Quartet bo nocoj glasbeno spremljal Trpljenje device Orleanske
10. 06. 1998 14.51
Dan pred jutrišnjim zaključkom 14. mednarodnega festivala Druga godba bo v dvorani Slovenske kinoteke nastopil Tomaž Grom Quartet, ki bo v živo spremljal nemi film iz leta 1928 Carla Theodorja Dreyerja Trpljenje device Orleanske. Glasbi treh kontrabasov in bobnom se bodo pridružili tudi elektronski zvoki iz samplerja.

Švedski kralj na prestolu že četrt stoletja
07. 06. 1998 10.30
Na Švedskem so včeraj s številnim proslavami praznovali četrt stoletja vladavine kralja Carla XVI. Gustafa. Gustaf, ki je švedski kralj od 19. septebra 1973, je praznovanje jubileja zaradi septembrskih parlamentarnih volitev preložil na "dan zastave", švedski državni praznik.

Dve zahtevni glasbeno-scenski deli v enem opernem večeru
10. 04. 1998 17.49
Deli Igorja Stravinskega Oedipus Rex in Carla Orffa Trionfo di Afrodite, ki ju bodo v četrtek, 16. aprila, v SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorili v enem večeru, sta po glasbeni strani obe sodobni in za izvajalce zahtevni, tako da sta bolj znani po koncertnih ali "polscenskih" uprizoritvah. Povezano uprizoritev opere-oratorija in kantate so pripravili dramaturginja in asistentka režije Tatjana Ažman, režiser Krešimir Dolenčić, dirigent Loris Voltolini, scenografka Izabela Šimunović, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matjaž Farič in drugi; poleg sila zahtevnih glavnih pevskih vlog, predvsem pri Stravinskem, pa se bo z dobro opravljenim delom lahko dokazal predvsem operni zbor, ki bo nelahko partituro pel po spominu; poleg tega bo ansambel obe deli izvajal v izvirnih jezikih.

Italija ima za 150 milijard mark skritih dolgov
05. 02. 1998 11.54
Italija ima po besedah ministra za zaklad Carla Azeglia Ciampija za 150 milijard mark "skritih dolgov", ki pa so pokriti s terjatvami države.

20 mesecev zapora za Berlusconija
04. 12. 1997 09.16
Na milanskem sodišču so včeraj v okviru procesa o t.i korupcijski aferi Meduza predlagali 20 mesecev zaporne kazni za lastnika družbe Fininvest in voditelja italijanske desnice Silvia Berlusconija. To je prvič, da je bila proti Berlusconiju, proti kateremu tečeta še dva sodna postopka, zahtevana zaporna kazen.

Nesreča trgovske ladje pri Azorih
25. 11. 1997 11.08
Blizu Azorov v Atlantskem oceanu se je ponoči zgodila pomorska nesreča, v kateri se je trgovska ladja Carla v hudem neurju dobesedno prelomila na dvoje, vendar se je - kot danes poroča italijanska televizija - 34 italijanskih članov posadke uspelo rešiti na krmo, ki je ostala nad vodo.

Spopadi med italijanskimi komunisti in desničarji
21. 11. 1997 10.43
V spopadu militantnih komunistov in mladih desničarjev je bil sinoči v Milanu ranjen nek policist. Spopadi so izbruhnili v nekem hotelu, kjer so desni skrajneži organizirali shod v čast bivšega vodje fašističnega gibanja Ordine nuovo Carla Marie Maggija. Maggija so prijeli in zaprli junija letos zaradi sodelovanja v atentatu decembra leta 1969 v Milanu, ko je umrlo 16 ljudi, 84 pa je bilo ranjenih. Mladi komunisti so skušali sinoči desničarski shod preprečiti, saj so prepričani, da fašisti v Milanu ne smejo imeti besede.