Colin Powell
ZDA za sklad proti aidsu
10. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan naj bi od ameriškega ministra za zdravstvo in socialo Tommyja Thompsona dobil zagotovilo, da bodo ZDA letos namenile 200 milijonov dolarjev v svetovni sklad za boj proti aidsu, katerega ustanovitev je predlagal sam Annan. Poleg Thompsona se je sestanka udeležil tudi državni sekretar Colin Powell, ki vodi delovno skupino administracije za boj proti aidsu. Poleg uvodnih 200 milijonov pa ZDA razmišljajo, da bi naslednje leto plačale še 500 milijonov dolarjev. Uradna objava ameriške donacije naj bi prišla na vrsto v petek med obiskom nigerijskega predsednika Oleseguna Obasanja v ZDA. Namen globalnega sklada proti aidsu je združitev različnih pobud v ta namen in s tem učinkovitejše ukrepanje v boju proti tej bolezni, ki grozi, da bo zdesetkala prebivalstvo Afrike.
Powell pripravljen na dialog
04. 05. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v pogovoru za ruske medije dejal, da je po številnih zapletih v ameriško-ruskih odnosih Washington pripravljen na pogovore z Moskvo. "ZDA so za dialog z Rusijo o strateških vprašanjih, vključno z vprašanjem protiraketne obrambe," je zatrdil Powell.
Bush in Šaron 
27. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je včeraj ocenil, da bi jordansko-egiptovski mirovni načrt, s katerim naj bi obnovili palestinsko-izraelska pogajanja, lahko bil uspešen, a nad samim načrtom ni pokazal pretiranega navdušenja. Powell je pred parlamentarno komisijo poudaril, da ZDA preučujejo nove predloge za končanje nasilja na Bližnjem vzhodu, ki bodo lahko uresničeni le, če se bo zmanjšalo nasilje.
Washington okaral Izrael
18. 04. 2001 00.00
V Izraelu se stopnjujejo spopadi med izraelskimi silami in oboroženimi Palestinci. Po ostrem protestu Združenih držav, se je izraelska vojska umaknila iz severnega območja Gaze. Sporno zasedbo, ki je v nasprotju z mirovnim sporazumom iz Osla, je Izrael utemeljil z nedavnim obstreljevanjem oboroženih Palestincev na izraelska ozemlja.
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu
17. 04. 2001 00.00
Bližnjevzhodna kriza se še zaostruje. Izraelska vojska je po nočnem obstreljevanju vkorakala nekaj sto metrov globoko v Gazo, ozemlje pod palestinsko oblastjo. Med obstreljevanjem je ena oseba umrla, več kot trideset ljudi je ranjenih. Izraelski napad je izzval velike proteste v Hebronu na Zahodnem bregu.
Powell svari skrajneže
13. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je izrazil zaskrbljenost zaradi dejavnosti albanskih skrajnežev v Makedoniji in na jugu Srbije. Poudaril je, da se mora nasilje skrajnežev na Kosovu in drugje končati. Powell se je v makedonski prestolnici sestal s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in političnimi voditelji kosovskih Albancev. Slednje je pozval, naj skrajneže obsodijo in osamijo.
Posadka ameriškega letala zanika krivdo
12. 04. 2001 00.00
Posadka ameriškega vohunskega letala, ki so jo kitajske oblasti po trčenju s kitajskim lovcem enajst dni zadrževale na otoku Hainan, je prispela v letalsko oporišče Hickham na Havajih. Posadka je ameriškim vojaškim preiskovalcem zatrdila, da njihovo letalo ni nikoli skrenilo z začrtane poti, še manj pa, da bi se 1. aprila zaletelo v kitajsko letalo.
Rupel prispel v Skopje
12. 04. 2001 00.00
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je v nastopu na današnjem srečanju zunanjih ministrov držav JV Evrope in sosednjih držav regije, ki se ga je v Skopju udeležil tudi ameriški državni sekretar Colin Powell, poudaril pomen sestanka za stabilnost v regiji in izrazil podporo Slovenije prizadevanjem mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer. Izpostavil je, da Slovenijo in Makedonijo povezujejo tradicionalno dobri in prijateljski odnosi, obsodil pa nasilje, katerega cilj je bila dosega političnih ciljev.
Powell prispel v Pariz
11. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je prispel v Pariz, kjer se bo srečal s kolegi iz kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo. Poleg ZDA skupino sestavljajo tudi Rusija, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija. Ministri bodo največ pozornosti posvetili nedavnim spopadom med albanskimi uporniki in makedonsko vojsko, aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in volitvam na Kosovu.
Mali koraki med ZDA in Kitajsko
09. 04. 2001 00.00
Kitajska in ZDA nadaljujeta pogajanja o usodi posadke ameriškega vohunskega letala. Kitajska še naprej vztraja, da se ji ZDA uradno opravičijo zaradi trčenja ameriškega vohunskega letala s kitajskim lovcem, medtem ko ZDA stopnjujejo zahteve po izpustitvi ameriške posadke. Za danes je napovedano novo srečanje ameriških diplomatov s posadko ameriškega letala, ki je po trčenju 1. aprila zasilno pristalo na vojaškem letališču na kitajskem otoku Hainan. Ameriški veleposlanik na Kitajskem Joseph Pruher je dejal, da od Kitajske še vedno čaka odgovor na prošnjo, naj omogoči srečevanje med diplomati in posadko dvakrat dnevno. Kitajska je v nedeljo dovolila pogovor diplomatov z osmimi člani posadke, ki so ponovno potrdili, da z njimi razen domotožja ni hujšega.
Napredek pri reševanju spora
07. 04. 2001 00.00
Ameriška administracija in kitajska vlada sta po poročilih iz Bele hiše napredovali pri oblikovanju skupne komisije, ki naj bi razrešila spor glede ameriškega vohunskega letala in 24 članov posadke, ki so morali v nedeljo po trčenju s kitajskim lovskim letalom zasilno pristati na kitajskem otoku Hainan.
Posadka se počuti dobro
06. 04. 2001 00.00
Ameriški diplomati, ki so se danes vnovič srečali s posadko ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan, so sporočili, da je počutje članov posadke dobro in da so vsi zdravi. Današnje srečanje je bilo drugo, ameriški diplomati so posadko prvič obiskali v torek.
Napeti odnosi med ZDA in Kitajsko
05. 04. 2001 00.00
Hudi spopadi na Zahodnem bregu
03. 04. 2001 00.00
V sinočnjih ognjevitih spopadih med izraelskimi in palestinskimi silami na Zahodnem bregu je bil ubit izraelski vojak. V zadnjih 24 urah je bil tako ubit že drugi pripadnik izraelske vojske. Po incidentu je v Betlehemu prišlo do srditih spopadov, v katerih je izraelska vojska uporabila tudi tanke. Pri tem naj bi bilo ranjenih vsaj šest Palestincev, med njimi tudi štiri letna deklica.
Beograd bo dobil pomoč ZDA
02. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je pozno popoldne sporočil, da bo Jugoslavija dobila pomoč ameriške vlade. Gre za obljubljenih 50 milijonov ameriških dolarjev finančne pomoči. Ameriška vlada je izročitev pomoči sicer pogojevala s sodelovanjem Beograda s haaškim sodiščem, vendar je Powell dejal, da je že sama aretacija Miloševića zadostno zagotovilo, da bo do predaje v prihodnjih mesecih vendarle prišlo.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Rupel danes v Washingtonu
28. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes popoldne v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
ZDA izgnale 6 Rusov
22. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je včeraj obvestil ruskega ambasadorja Jurija Ušakova, da bodo ZDA danes tudi uradno ukazale izgon za šest ruskih diplomatov. Šesterica bo morala v 48 urah zapustiti državo. Ta razplet dogodkov je posledica aretacije vohuna v vrstah FBI-ja Roberta Hanssena pred mesecem dni. Omenjeni je obtožen vohunjenja za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo zadnjih petnajst let. Po besedah Powella pa naj bi izgon iz ZDA v prihodnosti dobilo še več Rusov, predvidoma 45. Izgnana šesterica diplomatov naj bi bila neposredno vpletena v sodelovanje s Hanssenom. Izgon preostalih diplomatov, ki bodo morali pospraviti kovčke do poletja, pa naj bi bil čisti povračilni ukrep, s čimer naj bi se število osebja na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu izenačilo s številom osebja ameriškega veleposlaništva v Moskvi.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Kitajski vojaški budžet pod drobnogledom ZDA
07. 03. 2001 00.00
ZDA bodo skrbno opazovale, ali bo načrtovano 18-odstotno povečanje izdatkov za vojsko na Kitajskem predstavljalo novo grožnjo ameriškim interesom v Aziji, posebno na Tajvanu, je v torek v Washingtonu poudaril ameriški državni sekretar Colin Powell. Napovedal je tudi, da bo ta tema ena izmed osrednjih tem pogovorov podpredsednika kitajske vlade Qian Qichena, ki naj bi marca obiskal Washington. ZDA želijo predvsem ugotoviti, ali gre le pri povečanju izdatkov za kitajsko vojsko za modernizacijo kitajske vojske, za obrambni značaj ali "ofenzivni potencial".
Bo vojska ZRJ napotena na mejo z Makedonijo?
07. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom v New Yorku sinoči dejal, da NATO razmišlja o tem, da bi na jugoslovansko-makedonsko mejo napotil jugoslovansko vojsko. Na Robertsonove besede se je pozitivno odzval jugoslovanski premier Zoran Žižić, ki se je prav tako v New Yorku srečal z Annanom in dejal, da bo jugoslovanska vojska znala zavarovati mejo. Varnostni svet ZN bo danes na zasedanju za zaprtimi vrati poslušal poročilo makedonskega zunanjega ministra Srđo Kerima glede najnovejših spopadov med albanskimi gverilci in makedonsko vojsko na meji s Kosovim.
Powell na sedežu zveze NATO
27. 02. 2001 00.00
Na sedežu zveze NATO v Bruslju se je dopoldne začelo zasedanje zunanjih ministrov devetnajsterice, ki se ga prvič udeležuje novi šef ameriške diplomacije Colin Powell. Osrednji namen tega izrednega zasedanja, sklicanega skoraj tri mesece pred rednim spomladanskim zasedanjem v maju, je prav srečanje s Powellom.
Powell o spremembi sankcij proti Iraku
27. 02. 2001 00.00
Ameriški zunanji minister Colin Powell je po zaključku bližnjevzhodne turneje danes na sedežu zveze NATO v Bruslju dejal, da si ZDA prizadevajo za spremembo sankcij ZN proti Bagdadu, da bi zmanjšali njihove posledice na civilno prebivalstvo. Kot je pojasnil Powell, čigar predlog je pozdravil tudi francoski kolega Hubert Vedrine, se Washington namesto za gospodarske in trgovinske sankcije, ki jih je Varnostni svet ZN proti Iraku uvedel leta 1990, zavzema za uvedbo "inteligentnih sankcij", ki naj bi Iraku preprečile nadaljnje oboroževanje.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.