DRUŽINA
Japonska princesa je noseča
16. 04. 2001 00.00
Predstavniki japonskega cesarskega dvora so danes sporočili, da je princesa Masako noseča. V kratkem sporočilu za javnost so z dvora sporočili, da princesa "kaže znake nosečnosti", o podrobnostih pa niso želeli govoriti.
Končane velikonočne slovesnosti
16. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se bo danes odpravil na dvodnevni oddih v svojo poletno rezidenco v Castelgandolfu blizu Rima, potem ko je minule dni vodil vse glavne velikonočne obrede. Najpomembnejši med njimi, ki so v Rim privabili največ romarjev z vsega sveta, so bili križev pot okrog Koloseja na veliki petek, velikonočno bedenje v baziliki svetega Petra na veliko soboto ter nedeljska vstajenjska maša in blagoslov Urbi et orbi (Mestu in svetu) na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
"Kraljeva družina je pohlepna in neumna"
15. 04. 2001 00.00
Tast britanskega premiera Tonyja Blaira, Tony Booth, se je na nedavne izjave grofice wesseške in soproge najmlajšega sina britanske kraljice Edwarda, Sophie, ki je njegovo hčer Cherie v pogovoru z novinarjem pod krinko označila za "nemogočo", odzval s trditvijo, da je kraljeva družina "arogantna, pohlepna in neumna", je poročal britanski dnevnik Daily Mail.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Papež nagovoril vernike
14. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je sinoči na veliki petek, pred več deset tisoč verniki, pri rimskem Koloseju opravil prvi Križev pot v tretjem tisočletju. Prvič v svojem 22-letnem papeževanju se Sveti oče ni udeležil Križevega pota, ampak je procesijo opazoval s prizorišča na rimskem griču Palatin, odkoder je okoli pol enajste ure zvečer nagovoril vernike vsega sveta.
Kmalu v prodaji parfum s Titanika?
14. 04. 2001 00.00
Potapljači so med razbitinami slavne ladje Titanik, ki je potonila pred 89 leti, našli usnjeno vrečko z več deset stekleničkami dišečih olj, ki jih je na svoje zadnje potovanje vzel s seboj nemški izdelovalec parfumov Adolphe Saalfeld, ki je želel v ZDA odpreti tovarno parfumov, vendar je v paniki, ko je bežal s potapljajoče ladje, pozabil na dragoceni tovor. Podjetje RMS Titanic Inc., ki ima pravico do ostankov s Titanika, se zdaj dogovarja z več izdelovalci parfumov za izdelavo parfuma s Titanika, ki naj bi ga na policah trgovin lahko našli že okoli božiča. Kot so sporočili iz podjetja, parfumu še niso določili imena, najverjetneje pa se bo imenoval Srce oceana (Heart of the Ocean) po dragoceni ogrlici s safirjem v obliki srca, ki jo je igralka Kate Winslet nosila v filmu Titanik.
Preprečil lasten pogreb
10. 04. 2001 00.00
58-letni Cesar Aguilera iz Nikaragve je preprečil svoj lasten pogreb, ki so ga pripravljali njegova soproga in družina. Aguilera se je po tednu, ki ga je preživel na vasi, vrnil domov v mestu Tipitapa zahodno od glavnega mesta Nikaragve, Manague. Ob vrnitvi je odkril, da družina in someščani žalujejo za njim. "Si iz tega ali kakega drugega življenja," je zavpil nek deček, ko ga je zagledal. Zmeda okoli domnevne smrti Aguilere je nastala, potem ko je izginil iz hiše, saj naj bi šel pogledat svoje posestvo na podeželju. Njegova družina, ki se je bala najhujšega, se je napotila v mrtvašnico, kjer pa je prepoznala napačno truplo.
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Usklajevanje vatikanskega sporazuma
03. 04. 2001 00.00
Koalicijske stranke tudi včeraj niso dosegle vidnejšega napredka pri usklajevanju vatikanskega sporazuma. Poleg vsebinskih razhajanj si stranke niso enotne niti v oceni, ali je podpis sporazuma prednostna naloga slovenske zunanje politike. Čeprav niso prišli do skupne rešitve, bo liberalna demokracija predloge preučila in jih posredovala zunanjemu ministrstvu in predsedniku vlade. Na pogajanjih je zunanji minister Dimitrij Rupel dejal, da gre za pomembno zunanjepolitično prioriteto in da je v interesu države, da se ta tema pred vstopom v EU in Nato umakne z dnevnega reda.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Zahteve Karađorđevićev tudi v Sloveniji?
13. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević, ki ima po novem spet jugoslovansko državljanstvo, se, kot je napovedal, namerava vrniti v Beograd. Kraljeva družina bo v Srbiji skušala doseči vrnitev leta 47 odvzetega ji premoženja. Precej premoženja pa so Karađorđevići imeli tudi v Sloveniji.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Toma Fila Miloševićev odvetnik
02. 03. 2001 00.00
Nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića naj bi po poročanju beograjskega dnevnika Glas javnosti na sodišču branil znani beograjski odvetnik Toma Fila. Izbral naj bi ga sam Milošević. Toma Fila je na vprašanje dnevnika, ali bo sprejel obrambo Miloševića, ki vodi največjo srbsko opozicijsko stranke SPS, odgovoril, da je pripravljen braniti, če je potrebno, tudi hudiča.
Začetek glasovanja za izraelske Laburiste
02. 03. 2001 00.00
V Tel Avivu so člani glavnega odbora izraelske Laburistične stranke začeli glasovanje o osmih ministrih in dveh namestnikih ministra, ki bodo sodelovali v vladi narodne enotnosti novega izraelskega premiera Ariela Šarona.
Najmanj štiri žrtve plazu na Tirolskem
23. 02. 2001 00.00
V sosednji Avstriji, predvsem na Tirolskem in Salzburškem, veljajo zaradi močnega sneženja tako rekoč izredne razmere. Številne ceste so zaprte, najhujša nesreča pa se je zgodila pri kraju Galtuer, kjer je plaz zasul avtomobil v katerem je umrla štiričlanska družina.
Dokumentarni filmi Agathe Christie
14. 02. 2001 00.00
Po Evropi potuje razstava, na kateri prvič predstavljajo kratke barvne dokumentarne filme, ki jih je od leta 1938 posnela mojstrica kriminalnega romana Agatha Christie (1890-1976). Britanska pisateljica je filme posnela na krajih arheoloških izkopanin v Siriji in Iraku, kjer je spremljala soproga, znanega arheologa Maxa Mallowana. Konzervator Britanskega muzeja, ki je pristojen za Bližnji vzhod, John Curtis, je povedal, da doslej ni bilo filmskih posnetkov o izkopaninah, ki jih je Christijeva posnela v Tel Braku in Šagar Bazarju v Siriji leta 1938 ter Nimrudu v Iraku med letoma 1952 in 1957. Filme je hranila družina Agathe Christie. Posnetki so pomembni, ker je pisateljica ujela predvsem vsakdanje življenje ljudi na teh območjih in ne toliko samih arheoloških izkopanin.
Bernekerjeva nagrada in Jurčičeva priznanja
08. 02. 2001 00.00
V Slovenj Gradcu je bila osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri so podelili Bernekerjeve plakete in nagrado, ki jo za dosežke v kulturi že več kot dve desetletji v spomin na kiparja Frana Bernekerja podeljuje mestna občina Slovenj Gradec. Letošnjo Bernekerjevo nagrado je prejela Družina Breznik iz Pameč za izviren način interpretacije slovenskih ljudskih pesmi z žlahtnim družinskim petjem in tvorno ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. Bernekerjeve plakete pa so prejeli Franc Jurač iz Doliča, Karolina Štumberger iz Pameč, Alojz Vošner iz Šmiklavža, Moški pevski zbor Kulturnega društva Podgorje ter Ženski pevski zbor Slovenka Šmartno. Na prireditvi je194160nastopil dramski igralec Janez Škof s Čompami.
Moč in lepota Prešernove besede
01. 02. 2001 00.00
Ob slovenskem kulturnem prazniku založba in galerija Družina pripravljata slovesnost s predstavitvijo knjige in razstavo. Tako so na Krekovem trgu 1 predstavili knjigo Mirka Mahniča z naslovom Mavrice čisti svet –
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Sand bo ostal v Gelsenkirchnu
19. 01. 2001 00.00
Danski nogometni reprezentant Ebbe Sand je še za dve sezoni podaljšal pogodbo s svojim klubom Schalke 04, vodilnim moštvom nemške Bundeslige. Vodstvo kluba je sporočilo, da je Sand, ki se mu bo sedanja pogodba iztekla leta 2003, podpisal novo do leta 2005, vendar ni izdalo finančnih podrobnosti.
Dvojna nevesta
13. 01. 2001 00.00
Neka nevesta v nigerijski vasi Kano je poskrbela za pravo razburjenje, saj se je v istem dnevu poročila kar z dvema moškima. Do tega ni prišlo po njeni lastni želji, marveč zaradi ne strinjanja njenega očeta in babice glede izbire ženina.
Izjava Komisije Pravičnost in mir
08. 01. 2001 00.00
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pripravila posebno izjavo oziroma "apel javnosti" proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, v kateri med drugim ugotavlja, da so v Sloveniji razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva ter družinskega življenja zaskrbljujoče. Pri tem komisija posebej opozarja na problem podaljševanja delovnega časa v nekaterih dejavnostih, zlasti v trgovini, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske.
Kraljica mati spet v javnosti
27. 12. 2000 00.00
Priljubljena britanska kraljica mati, ki je letos praznovala 100. rojstni dan, se je dva meseca po zlomu ključnice v nedeljo prvič pokazala javnosti. Udeležila se je božične maše, ki jo je daroval canterburyjski nadškof George Carey v cerkvi gradu Sandringham, kjer britanska kraljeva družina že tradicionalno preživlja božične praznike.
Madonna bo nosila tiaro Grace Kelly
17. 12. 2000 00.00
42-letna ameriška pop pevka Madonna bo na poroki z 32-letnim britanskim režiserjem Guyem Ritchiejem, ki bo 22. decembra na Škotskem, nosila z diamanti okrašeno tiaro, ki je pripadala pokojni ameriški igralki in kasnejši monaški kneginji Grace Kelly. Kneginja, ki je umrla v prometni nesreči septembra 1982, je dragoceno tiaro iz pariške draguljarske hiše Van Cleef and Arpels nosila na poroki hčerke Caroline monaške leta 1978.
Družina Häkkinen se je povečala
12. 12. 2000 00.00
Dvakratni svetovni prvak v formuli ena Mika Häkkinen je danes zagotovo doživel enega najlepših trenutkov v svojem življenju. Häkkinenova žena Erja je namreč v helsinški porodnišnici rodila svojega prvega otroka, štiri kilograme težkega sinčka, ki mu ponosna starša še nista izbrala imena.
Karanović v Ljubljani
07. 12. 2000 00.00
V Slovenski kinoteki se bo s projekcijo filma Vonj poljskega cvetja danes, 7. decembra, ob 20.30 začela obsežna retrospektiva režiserja Srdjana Karanovića, ki je s svojim intimnim, socialno kritičnim opusom nevsiljivo zaznamoval jugoslovansko kinematografijo zadnjih tridesetih let. Projekcije se bo udeležil tudi režiser, ki je že prispel v Ljubljano.
Dražba predmetov Marie Callas
06. 12. 2000 00.00
Na dražbi predmetov umrle grške operne sopranistke Marie Callas, ki je minuli konec tedna potekala v pariški dražbeni hiši Drouot-Montaigne, je izkupiček od prodaje dosegel 9,3 milijona francoskih frankov, s čimer so za 50 odstotkov prekoračili napovedi, je povedal predstavnik dražbene hiše Frederic Chambre. Najvišjo ceno na dražbi, skoraj milijon frankov, je dosegla majhna slika z naslovom Sveta družina, od katere se Callasova v času življenja ni ločila. Bolero s pravo belo kuno kreatorja Birgerja Christensna so prodali za 300.000 frankov. Na dražbi so med drugim za 220.000 frankov prodali zlato ploščo, ki jo je Callasovi izročila založba EMI. Očala, ki jih je Callasova precej nosila, so prodali za 130.000 frankov. Originalen plakat, ki napoveduje Verdijevo Traviato v Scali leta 1956, v kateri je Callasova pela pod vodstvom dirigenta Carla Maria Giuliana, je dosegel rekordno ceno 100.000 frankov, medtem ko se je cena pred prodajo gibala med 2000 in 3000 franki. Samo prvi dan dražbe so za predmete operne dive iztržili šest milijonov frankov.
Našli trupli dveh pogrešanih oseb
01. 12. 2000 00.00
V Logu pod Mangartom so gasilci začeli odkopavati ruševine. V njih so popoldne našli dve trupli, moško in žensko. Kdo sta umrla, za zdaj še ni znano. Doslej so tako našli že štiri žrtve katastrofalnega plazu, tri pa še vedno iščejo.
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Mangartski potok bodo preusmerili
29. 11. 2000 00.00
V Logu pod Mangartom se nadaljujejo aktivnosti, s pomočjo katerih naj bi se na območju, ki ga je prizadel plaz, razmere čimbolj normalizirale. Tako so strokovnjaki že začeli z odvodnjavanjem oziroma preusmerjanjem Mangartskega potoka stran od plazišča nad Mangartsko planino. Dela naj bi končali v približno štirinajstih dneh, do takrat pa naj bi zgradili tudi montažni most, ki bo znova povezal vas Strmec z Logom pod Mangartom. Cestno podjetje je namreč že očistilo cesto, zasuto s t.i. murastim tokom, in sicer do mostu, ki ga je ta tok odnesel s seboj.