Da
Al-Džihad grozi z novimi napadi na turiste
18. 11. 1997 00.00
Egiptovska teroristična organizacija al-Džihad je danes, dan po streljanju na turiste v Luksorju, v katerem je življenje izgubilo 67 ljudi, zagrozila z novimi napadi na turiste. Odgovornost za včerajšnji napad je prevzela teroristična organizacija Džamaja Islamija. Egiptovske oblasti so z vojaškimi letali začele prevažati v Kairo trupla turistov, ki so bili v ponedeljek ubiti v terorističnem napadu. Švica je sporočila, da je med ubitimi okoli 20 njenih državljanov, Velika Britanija je potrdila smrt petih Britancev, Bonn štirih Nemcev, med ubitimi pa bi naj bilo tudi devet japonskih turistov. Trupla umrlih bodo prepeljali na vojaško letališče blizu Kaira, kjer jih bodo prevzela veleposlaništva matičnih držav. Avstralska vlada je ostro obsodila napad na turiste ter pozvala svoje državljane, naj ne potujejo v južni del Egipta. Japonski premier Rjutaro Hašimoto je prav tako odločno obsodil včerajšnjo nasilno akcijo, v kateri je po podatkih japonskega zunanjega ministrstva umrlo najmanj devet japonskih državljanov. Največja japonska potovalna agencija je sporočila, da je odpovedala vse predvidene obiske Luksorja in namerava odpovedati tudi druga organizirana potovanja v Egipt. V lanskem letu je to afriško državo obiskalo 60.200 Japoncev. Tudi ena od švedskih zasebnih turističnih agencij je včeraj sporočila, da bo odpovedala načrtovana potovanja v Egipt ter iz te države umaknila približno 600 turistov.
Nezadovoljstvo Območnega policijskega sindikata v Mariboru
18. 11. 1997 00.00
Območni policijski sindikat Maribor izraža ogorčenje zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ki znižujejo socialni položaj zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve.
Predvsem za Francozinje uspešen začetek turnirja v New Yorku
18. 11. 1997 00.00
Francozinja Nathalie Tauziat je v prvem krogu ženskega masters turnirja z nagradnim skladom 2 milijona ameriških dolarjev v New Yorku premagala 4. nosilko Južnoafričanko Amando Coetzer s 6:3 in 6:3.
Stanje na slovenskih cestah
18. 11. 1997 00.00
Ceste po drzavi so suhe in normalno prevozne. Burja v Vipavski dolini je pojenjala, tako da sedaj ni vec omejitev za tovorna vozila. Promet v notranjosti in preko mejnih prehodov poteka brez vecjih posebnosti. Za tovorna vozila je na mejnem prehodu Dolga vas cakalna doba 3 ure in dodatne 4 ure v Gornji Radgoni, kjer vozila izlocajo.
Shell in Gasprom ustanovila skupno podjetje
18. 11. 1997 00.00
Britansko-nizozemska naftna družba Royal Dutch/Shell in ruski Gasprom sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje za črpanje nafte. Obe podjetji bosta imeli enak lastninski delež in po letu 2003 načrtujejo, da bodo načrpali 25 milijonov ton nafte in plina letno. Prvi skupni projekt je predviden na sibirski ploščadi Zapoljarnoje. Shell in Gasprom sta se poleg tega tudi dogovorila, da bosta skupaj opravljala transport plina in nafte, sodelovala pa tudi pri energetskih projektih v in izven Rusije ter pri razvoju azijskih trgov plina.
David Andrews: Članstvo v Natu ni pogoj za članstvo v EU
17. 11. 1997 00.00
Irski zunanji minister David Andrews je v pogovoru za ponedeljkovo izdajo dunajskega časnika Der Standard med drugim dejal, da nevtralnost v Evropski uniji ne predstavlja problema in da majhne države v uniji lahko shajajo brez članstva v zvezi NATO. Udeleževale pa naj bi se akcij pod okriljem Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Članstvo Irske v zvezi NATO je po besedah njenega zunanjega ministra oddaljena zamisel.
Sadam Husein si ne želi spopada z ZDA
17. 11. 1997 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein si v sporu okrog nadzora oborožitve z Združenimi narodi ne želi oboroženega spopada z Združenimi državami. Državna iraška tiskovna agencija INA je namreč poročala, da naj bi takšno stališče Sadam Husein v nedeljo zvečer zastopal na seji vlade. Visoki ameriški predstavnik, ki spremlja ameriško državno sekretarko Madeleine Albright na turneji po arabskih državah, pa je v Riadu sinoči izjavil, da ni sprejemljivo, da bi Irak sam določal, katere države ali koliko Američanov je lahko med inšpektorji posebne komisije Združenih narodov za iraško razorožitev (UNSCOM). To je prav želja Sadama Huseina, vendar mora omenjena komisija sama izbirati inšpektorje.
Francija se zavzema za politično reševanje iraške krize
17. 11. 1997 00.00
Francija po besedah zunanjega ministra Huberta Vedrinea še ni sprejela nobene odločitve o sodelovanju v morebitni vojaški akciji proti Iraku.
Italija - lokalne volitve
17. 11. 1997 00.00
Na nedeljskih delnih občinskih volitvah v Italiji je po prvih napovedih v pretežni večini večjih mest zmagala vladajoča levosredinska koalicija Oljka. Volilna udeležba je bila približno 75-odstotna. Volitve so bile prva večja preizkušnja politične volje po maju leta 1996, ko je na oblast prišla Oljka premiera Romana Prodija. Napovedi kažejo, da so v večjih mestih za župane že v prvem krogu zmagali kandidati Oljke. To velja za Rim, kjer je, sodeč po po televizijskih projekcijah, dosedanji župan Francesco Rutelli dobil med 56 in 60 odstotkov glasov, za Benetke, kjer je dosedanji župan Massimo Cacciari dobil med 62 in 66 odstotkov glasov, ter za Neapelj, kjer je Antonio Bassolino dobil med 69 in 73 odstotkov glasov. Prodi je sinoči izjavil, da izid teh volitev presega pričakovanja. V nedeljo so volili župane in občinske svete v več kot 400 občinah. Italijanska televizija je ponoči poročala, da bo drugi krog volitev 30. novembra le v štirih od 14 glavnih mest pokrajin.
Oktober ugoden za proizvajalce avtomobilskih plaščev
17. 11. 1997 00.00
- Ledeni oktober je dohodek od prodaje zimskih gum prinesel prej, kot je bilo pričakovati. Predstavnik proizvajalca pnevmatik Pirelli je konec tedna v Brandenburgu povedal, da se je prodaja zimskih gum letos začela prej kot ponavadi. Zaradi hude lanske zime so skladišča večine prodajaln povsem prazna.
Madžari na referendumu odločali o vstopu v NATO
17. 11. 1997 00.00
Madžarski premier Gyula Horn je izid nedeljskega referenduma o vstopu Madžarske v zvezo NATO označil kot izjemen. Za vstop je glasovalo nekaj čez 85 odstotkov volilcev, kar je več, kot so napovedovali največji optimisti. Horn je izjavil, da izid glasovanja dokazuje, da znajo Madžari, če je potrebno, delovati izredno odgovorno, kar je dobro sporočilo tako zvezi NATO kot madžarskim sosedam.
Rusi na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik je v današnjem radijskem nagovoru o pripravljenosti Rusije na zimo in delo komunalnih služb izjavil, da je država letos mnogo bolje pripravljena na zimo kot v preteklih letih, saj si je zagotovila potrebne količine goriva ter dokončala potrebna popravila. Kljub temu pa je na nekaterih območjih položaj še vedno težaven. Jelcin je pojasnil, da je o pripravljenosti države na zimo spregovoril zato, ker <i>doslej še ni bilo niti ene same zime, ki nam bi jo uspelo preživeti brez nesreč ali zapletov</i>.
Jelcin odstavil prvega namestnika vodje administracije
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je po korupcijski aferi odstavil prvega namestnika vodje administracije Aleksandra Kazakova. V korupcijsko afero so poleg Kazakova domnevno vpleteni tudi prvi namestnik ruske vlade Anatolij Čubajs in ostali visoki uradniki. V izjavi Kremlja je glede odstavitve Kazakova navedeno le, da bo ta prevzel drugo delo.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Avstrijski predsednik bo kandidiral na pomladanskih predsedniških volitvah
14. 11. 1997 00.00
Avstrijski predsednik <b>Thomas Klestil</b> je danes uradno napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Kot je poudaril, pa se bo odpovedal predvolilni kampanji v običajnem smislu. Klestil, ki je bil na volitvah kot kandidat ljudske stranke leta 1992 izvoljen s 56,89 odstotka glasov, zdaj trdi, da ne bo kandidat stranke, kar povsem ustreza tudi njegovemu dosedanjemu opravljanju dolžnosti.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Razrešili upravo blagovne borze Ljubljana
14. 11. 1997 00.00
Nadzorni svet Blagovne borze Ljubljana je na včerajšnji seji razrešil dosedanjo upravo borze in sprejel sklep, da se skliče izredna skupščina družbe, predvidoma 19. novembra.
86 članov komisije zapustilo Irak, VS ostro obsodil njihov izgon
14. 11. 1997 00.00
Varnostni svet ZN je najostreje obsodil izgon ameriških članov komisije ZN za nadzor nad iraškim razoroževanjem (UNSCOM). V izjavi, ki jo je pozno včeraj podal predsedujoči VS ZN Qin Huasun (Kitajska), je Varnostni svet zahteval <i>takojšen in brezpogojen umik tega ukrepa, ki je posebni komisiji preprečil izpolnjevanje njenih nalog </i>. Varnostni svet je poleg tega izrazil zahtevo, da <i>se Irak nemudoma in v skladu s svojimi obveznostmi ukloni resolucijam ZN</i>; v nasprotnem primeru pa je opozoril pred resnimi posledicami. Najvišji organ ZN je izrazil popolno podporo vodji komisije UNSCOM Richardu Butlerju ter mednarodnim oblastem za jedrsko energijo pri izpolnjevanju njunih mandatov. VS je poudaril še, da iraška vlada prevzema polno odgovornost za varnost osebja in opremo komisije ZN ter njenega osebja. Irak je zapustilo 84 članov posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka, 19 pa jih bo v tej državi še ostalo. Šest ameriških inšpektorjev, ki jih je Bagdad izgnal, je po kopnem odpotovalo v Jordanijo. Iraško-jordansko mejo so prečkali okoli 7. ure zjutraj.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.
Ameriško javno mnenje podpira bombardiranje Iraka
13. 11. 1997 00.00
Večina Američanov meni, da bi morale Združene države Amerike bombardirati Irak, če bo ta še naprej oviral delo ameriških državljanov v okviru komisije Združenih narodov. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila televizijska mreža NBC, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ZDA po zalivski vojni leta 1991 gibljejo v smeri novega vojaškega spopada z Irakom. Kar 84 odstotkov vprašanih pa jih je menilo, da bi moral Washington bombardirati Irak, če bi ta poskušal napasti ameriška vohunska letala na tem območju.
<i>Umetni cikloni</i> v Maleziji
13. 11. 1997 00.00
Malezija bo dobila rusko tehologijo za izzivanje <i>umetnih ciklonov</i>, ki naj pregnali smog zaradi ogromnih gozdnih požarov v sosednji Indoneziji. Malezijski minister za znanost, tehnologijo in zaščito okolja Law Hieng Ding je povedal, da tehnologija, ki jo Rusija namerava dati Maleziji, ustvarja velikanske ciklone, ki razženejo dim in prinesejo dež. Upravljajo jo prek satelita in je cenejša od umetnega dežja. Smog zaradi gozdnih požarov že tri mesece ogroža prebivalce jugovzhodne Azije. Malezija je v Indonezijo septembra poslala več kot tisoč gasilcev in več kot 250-krat izzvala umetni dež v malezijskem in indonezijskem zračnem prostoru.
Žalosten povratek alpinistov v domovino
13. 11. 1997 00.00
Sinoči se je iz Himalaje vrnila v domovino Kamniška odprava; njeni člani Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio so preplezali novo smer v Vzhodni Lobuče (6119 m). 31. oktobra sta po petih dneh plezanja po zahodni steni Nuptseja v Nepalu Janez Jeglič in Tomaž Humar dosegla dejanski vrh gore (7742 m), žal pa se je na vrhu Janez Jeglič smrtno ponesrečil. Tomaž Humar je nato sestopil in dva dni kasneje močno poškodovan priplezal do vznožja stene. <i>Vrh sva morala doseči v enem poskusu. Vstala sva ob 1. uri zjutraj, plezati začela ob štirih, v bazo pa sva poklicala ob osmih. Zaradi mraza nisva čutila svojih nog. Po mešanem snegu sva do višine 7.500 metrov plezala še skupaj, vendar je bil Janez očitno hitrejši, zato sva se dogovorila, da bova plezala do 14. ure. Hotela sva namreč uiti prihajajočemu poslabšanju vremena in hudim posledicam za zdravje,</i> piše Humar in nadaljuje: <i>Jeglič je skrajni vrh dosegel ob 13. uri in počakal name, vendar je tik pred srečanjem odšel naprej, proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Zaslišal sem le še krik Tomaž!... , potem pa je tulil orkanski veter,</i> se v poročilu zadnjega srečanja z Jegličem spominja Humar.
Kofi Annan se bo sestal z podpredsednikom iraške vlade
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan naj bi se na sedežu ZN v New Yorku danes sestal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom. Srečanje je zahteval Aziz, potem ko je Varnostni svet ZN včeraj soglasno izglasoval zaostritev sankcij zoper Irak. Z njimi naj bi Bagdad prisilili k preklicu izgona ameriških inšpektorjev posebne komisije ZN za razoroževanje Iraka (UNSCOM). Namestnik iraškega premiera je sinoči na televizijski postaji CNN obsodil <i>nepravično</i> odločitev Varnostnega sveta. Tarek Aziz je ponovil, da Bagdad vztraja pri izgonu ameriških inšpektorjev, ki da ga je treba zdaj uresničiti.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
Irak bo nemudoma izgnal ameriške strokovnjake
13. 11. 1997 00.00
Irak se je danes odločil nemudoma izgnati vse ameriške inšpektorje Posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). To je sporočila uradna iraška agencija INA po današnji seji Revolucionarnega sveta pod predsedstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Mohamad Said al Sahaf pa je v pismu predsedujočemu Varnostnega sveta Združenih narodov, Kitajcu Qinu Huasunu, ponovil, da je Irak pripravljen še naprej sodelovati s skupinami mednarodnih strokovnjakov, zadolženimi za nadzor razoroževanje Iraka, vendar brez Američanov.
35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev
13. 11. 1997 00.00
Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih za nove naložbe porabil že 13 milijard tolarjev, kar je 70 odstotkov vseh načrtovanih sredstev v tem letu. V tem času je bilo v promet vključenih približno 44.500 novih telefonskih priključkov. V Sloveniji je tako že prek 700.000 telefonskih priključkov oz. 35 na sto prebivalcev. Število vlog za nove telefone se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za dobrih 20.000, tako da trenutno na priključek čaka še nekaj čez 31.000 prosilcev.
Predsedniški kandidat Cerar v bolnišnici
13. 11. 1997 00.00
Predsedniški kandidat Marjan Cerar je zaradi visoke telesne temperature ostal v bolnišnici, kjer naj bi opravili dodatne preiskave o njegovem zdravstvenem stanju. Cerarjeva predstavnica Gordana Ivandič je na dopoldanski novinarski konferenci, na kateri naj bil navzoč, pojasnila, da je sinoči dobil visoko vročino in da se danes že počuti bolje. Zvečer naj bi že nastopil na soočenju POP TV. Ivandičeva je ob tem omenila, da bo predvolilna kampanja potekala po načrtu.
Milošević na Kitajskem
13. 11. 1997 00.00
Predsednik ZR Jugoslavije Slobodan Milošević je prispel na tridnevni uradni obisk na Kitajsko, kjer se bo danes sestal s kitajskim voditeljem Jiang Zeminom. Po prihodu v Peking je Milošević izjavil, da prihaja na <i>obisk k prijateljem</i> ter da ZRJ želi razviti sodelovanje in okrepiti odnose. V času Miloševićevega obiska na Kitajskem bosta državi podpisali tudi več sporazumov.
Če bo Husein še naprej kljuboval, bodo sprejete nove sankcije
13. 11. 1997 00.00
Britanski zunanji minister Robert Cook je danes zatrdil, da se je Varnostni svet ZN odločil, da bo sprejel nove sankcije proti Iraku, če mu bo iraški voditelj <b>Sadam Husein</b> še naprej kljuboval. Cook je v odzivu na sinoči sprejeto resolucijo VS o poostritvi sankcij proti Bagdadu še poudaril, da Sadam <i>ne sme dvomiti v enotnost in odločenost Varnostnega sveta.