Denar
Luksemburški račun za odškodnine optantom
20. 12. 2000 00.00
Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.
Ferrari zahteva nove naslove
18. 12. 2000 00.00
Predsednik moštva formule 1 Ferrari Luca di Montezemolo pričakuje, da bo njihov prvi voznik Michael Schumacher tudi v naslednjih sezonah nadaljeval v podobnem slogu kot v letošnji, ko je italijanski ekipi po 21 letih zagotovil naslov svetovnega prvaka. Montezemolo je poudaril, da v naslednjih dveh letih pričakuje Schumacherjev nov naslov prvaka, prav tako pa bi si zelo želel, da bi Nemec podaljšal pogodbo, ki se mu bo iztekla leta 2003.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.
Bitka v italijanskem senatu
10. 12. 2000 00.00
V italijanskem senatu se bo v prihodnjih dneh odločilo o usodi državnih prispevkov za slovensko manjšino, piše nedeljski Primorski dnevnik. Italijansko zakladno ministrstvo je ta sredstva "premestilo" na zaščitni zakon in istočasno iz proračuna črtalo denar iz starega zakona za mejna območja. Ker zaščitnega zakona še ni, obstaja nevarnost, da manjšinske kulturne ustanove ostanejo brez potrebnih javnih sredstev.
Milošević ukradel štiri milijarde dolarjev?
08. 12. 2000 00.00
Guverner jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjan Dinkić je v pogovoru za današnjo številko dnevnika Politika obtožil režim nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, da je ukradel precej več denarja, kot je prvotno domnevala jugoslovanska vlada. Po njegovih besedah so sodelavci Miloševićevega režima zadnjih deset let v tujino redno tihotapili kovčke z gotovino.
Manjši dobiček nemškega E.Ona
07. 12. 2000 00.00
Nemški energetski koncern E.On je v prvih devetih mesecih letos zabeležil 1,89 milijarde evrov dobička iz poslovanja, kar je, v nasprotju s pričakovanji analitikov, devet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Skupnih prihodkov iz prodaje je E.On v omenjenem obdobju ustvaril za 69,85 milijarde evrov, kar pa je 40 odstotkov več kot lani.
Hmeljarji bodo prejeli denar
06. 12. 2000 00.00
Savinjskim hmeljarjem, ki z letošnjo letino niso zadovoljni, saj je pridelek močno oklestila predvsem suša - ponekod tudi do 60 odstotkov - se ni treba bati, da za prodani hmelj ne bodo prejeli obljubljenega denarja. Vodja finančno računovodskega sektorja žalskega Hmezad export importa Josip Skočiš je povedal, da v družbi ne skrivajo, da nimajo težav, vendar je Hmezad likviden, saj njegovo poslovanje ni kreditno ali hipotekarno obremenjeno. Hmezad je največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini, saj je letos odkupil približno 1100 ton hmelja.
Annan predlagal datum umika
06. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v poročilo, objavljeno včeraj na sedežu organizacije, vključil tudi predlog pripadnikov mirovne misije na terenu, da bi bil december leta 2002 primeren datum za zaključek mirovne misije ZN v Bosni in Hercegovini (UNMIBIH). Annan v poročilu Varnostnemu svetu omenja bistven napredek, ki ga je dosegla UNMIBIH, vendar opozarja, da so potrebna dodatna denarna sredstva za uspešno izvedbo vseh nalog. Prav od denarja pa naj bi bilo odvisno, ali bo predlagani datum umika mirovnih sil tudi dejansko obveljal.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Chirac vpleten v afero
02. 12. 2000 00.00
V Franciji se napoveduje škandal v zvezi s financiranjem strank, v katerega sta vpletena konservativni predsednik Jacques Chirac in socialistični minister za evropske zadeve Pierre Moscovici. Chiracovega najbližjega sodelavca iz časov, ko je bil še pariški župan, nekdanjega ministra Michela Roussina, pa so včeraj aretirali zaradi suma korupcije. Louise-Yvonne Cassetta, ki je pristojna za neuradno financiranje Chiracove neogolistične stranke RPR, je neposredno obremenila predsednika države. Na zaslišanju je sinoči povedala, da naj bi Chiraca v času, ko je bil še pariški župan, Michel Roussin vedno sproti obveščal o prispevkih podjetnikov. Do leta 1995 so bili takšni prispevki do določene meje zakoniti, sedaj pa sodstvo izhaja iz tega, da bi lahko pritekali kot protiusluga za nelegalno dajanje prednosti pri dodeljevanju javnih naročil.
Slovenija bo pomagala Hrvaški
29. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Janez Potočnik se je danes v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem. Potočnik je po srečanju izjavil, da je Slovenija pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje s pogajanj z EU, ker je v skupnem interesu obeh držav, da čimprej vstopita v unijo. Potočnik se je sestal tudi z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico, popoldne pa naj bi predaval še o tehniki pogajanj z EU.
Dokapitalizacija SKB banke
27. 11. 2000 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi kandidati za kapitalski vstop v SKB banko ponujali za delnice najmanj okoli 150 odstotkov knjižne vrednosti. Najresnejše ponudbe za vstop v SKB banko naj bi dalo pet tujih bank: francoska banka Societe Generale, belgijska KBC, italijanska Unicredito in avstrijski banki Raiffeisen Zentralbank in Bank Austria. Kot pišejo ponedeljkove Finance, naj bi morebitni novi strateški partnerji največje slovenske zasebne banke ponujali tudi svež denar za dokapitalizacijo banke. Za delnico SKB banke naj bi morebitni strateški partnerji ponujali med 150 in 200 odstotkov knjižne vrednosti, kar pomeni, da bi tuji kupci utegnili za eno delnico plačati vsaj okoli 4500 tolarjev, saj knjižna vrednost delnice znaša dobrih 3000 tolarjev. Konec lanskega leta je bila knjižna vrednost delnice sicer 3179,66 tolarja, vendar je letos zaradi izgube upadla za nekaj deset tolarjev. Kupec, ki bi za delnico SKB banke plačal okoli 4500 tolarjev, bi moral v primeru javne ponudbe za prevzem pripraviti 300 milijonov nemških mark oz. 170 milijonov evrov, navajajo Finance. Toliko bi moral namreč odšteti, če bi se za prodajo odločili imetniki vseh delnic in vseh potrdil GDR.
V Kanadi volijo parlament
27. 11. 2000 00.00
V Kanadi potekajo predčasne parlamentarne volitve. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da lahko premier Jean Chretien računa z večinsko podporo svoje Liberalne stranke in tako s tretjim mandatom. Chretienova Liberalna stranka je bila že na zadnjih volitvah leta 1997 z 38,5 odstotka glasov najmočnejša in je na podlagi volilnega prava s 161 od 301 poslanskega sedeža dobila tudi absolutno večino. Institut za javnomnenjske raziskave Zogby napoveduje stranki na tokratnih volitvah 41 odstotkov glasov, nekatere druge raziskave pa celo 43 odstotkov. Neuradne izide volitev, na katerih bo 20 milijonov volilcev med 1808 kandidati iz petih velikih strank izbiralo 301 poslanca, je mogoče pričakovati v noči na torek. V nasprotju z ZDA v Kanadi pred zaprtjem volišč v vseh časovnih pasovih ni dovoljeno objavljati nobenih ocen rezultatov.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Našli še drugo truplo
20. 11. 2000 00.00
Včeraj popoldne so v spodnjem delu plazu v vasici Log pod Mangartom našli drugo truplo, ki ga še niso prepoznali. Še vedno pa pogrešajo pet ljudi. Med tem pa je skupina strokovnjakov, ki so jih v Log pod Mangartom poklicali, da bi morda lahko predvideli obnašanje plazu, območje plazenja na Mangartski planini preučevala ves dan.
Poroka leta v hotelu Plaza
19. 11. 2000 00.00
V newyorškem hotelu Plaza je bila v noči na nedeljo poroka leta. Usodni "da" sta dahnila britanska igralka Catherine Zeta-Jones in ameriški igralec Michael Douglas. Pred hotelom se je že več ur pred poroko zbirala množica radovednežev, ki niso hoteli zamuditi veličastnega dogodka. Srečni par je na poroko povabil številne ugledne goste, med katerimi so bili pevec Tom Jones, igralci Sean Connery, Brad Pitt, Jennifer Aniston, Danny DeVito in Anthony Hopkins. Na poroko leta je bil povabljen tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki pa se zaradi obiska v Vietnamu velikega dogodka ni mogel udeležiti.
Berezovski obtožuje Putina
15. 11. 2000 00.00
Ruski poslovnež Boris Berezovski je v izjavi za javnost povedal, da so volilno kampanjo ruskega predsednika Vladimirja Putina financirali s sredstvi ruske letalske družbe Aeroflot. Gre za prvo hudo obtožbo proti Putinu, ki jo je Berezovski izrekel po prekinitvi odnosov med njima po izvolitvi Putina za ruskega predsednika marca letos. Rusko predsedstvo obtožbe ni želelo komentirati.
Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Ralph Nader pod točo kritik
09. 11. 2000 00.00
Privrženci ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v teh dneh izrazito besni na kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, na katerega valijo krivdo za morebitni Gorov poraz oziroma za zmago republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega. Demokrati so še posebej jezni zdaj, ko je postalo jasno, da bi Gore zanesljivo zmagal na Floridi, če bi le dva odstotka tistih, ki so tam glasovali za Naderja, raje glasovali za Gora. Nader je na Floridi dobil 97.000 glasov, razlika med Gorom in Bushem pa je ob koncu prvega štetja znašala med tisoč in 2000 glasov.
Bo farane zaslepil pohlep?
05. 11. 2000 00.00
Verniki v neki ameriški fari so bili zelo presenečeni, ko jim je pastor Derek McAleer sporočil, da je neki poslovnež, ki ni bil v cerkvi že več kot 20 let, njihovi cerkveni skupnosti v oporoki zapustil 60 milijonov ameriških dolarjev. Združena metodistična cerkev v kraju St. Marys ima približno 350 faranov in letni proračun 285.000 dolarjev. 88-letni poslovnež Warren Bailey, ki je imel v lasti 49 odstotkov regionalne telefonske družbe Camden Telephone Co., je umrl 14. julija letos. Kljub temu, da ni hodil v cerkev, ji je letno daroval približno 100.000 dolarjev. Bil je ločen in brez otrok. Bailey ni zapustil nikakršnih navodil za uporabo denarja, farani pa menijo, da bi morala cerkev del denarja podariti tistim, ki ga potrebujejo, ostalo naj pametno naložiti. Pastor McAleer je pojasnil, da so ga ljudje že zasuli s klici in prošnjami za denar, zato je zaskrbljen, da njegovih faranov ne bi zaslepil pohlep. "Kako naj drugače ostanemo kristjani?", se sprašuje pastor.
Odkrili Tuđmanov skriti račun
05. 11. 2000 00.00
Irska policija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila, v kateri irski banki je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman na tajnem računu skril sto milijonov funtov, ukradenih od prodaje Hrvaških telekomunikacij nemškemu podjetju Deutsche Telekom. Detektivi posebnega oddelka irske policije za finančni kriminal in prevare so opravili razgovore z uslužbenci osrednje irske banke, da bi odkrili tajni račun Franja Tuđmana. Hrvaške oblasti od irske policije niso uradno zahtevale, da sproži preiskavo, vendar je irska policija to storila na lastno odločitev potem, ko je prejšnji mesec dobila podatke, da je denar, ukraden na Hrvaškem, spravljen v eni od irskih bank.
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Miss Maša Merc v London
02. 11. 2000 00.00
Miss Slovenije Maša Merc v petek zgodaj zjutraj s 100 kilogrami prtljage potuje v London, kjer bo 30. novembra v dvorani Millennium Dome jubilejni 50. finalni izbor za miss sveta. Organizatorji pričakujejo, da se ga bodo udeležile predstavnice iz stotih držav, prireditev pa si bo po napovedih ogledalo dve in pol milijardi televizijskih gledalcev. Maša Merc se bo, kot je dejala na današnji novinarski konferenci, potrudila, da bo Slovenijo v Londonu predstavila v najboljši luči, ni pa želela napovedati svoje uvrstitve. Po besedah lastnika licence miss Slovenije za miss sveta Zdravka Geržine je bilo prvih deset dni po izboru za miss Slovenije namenjenih obisku slovenskih medijskih hiš, nato pa so se posvetili izbiri oblačil. Odziv proizvajalcev konfekcije je bil, tako Geržina, izjemen, zato je imela stilistka Cvetka Dragan veliko dela. Teden dni pred izborom namerava slovenska odprava v Londonu prirediti tudi novinarsko konferenco, kjer bodo poleg predstavitve slovenske miss razdelili tudi nekaj od skupno 40 kilogramov promocijskega materiala o Sloveniji. Maša Merc si bo prvi konec tedna v Londonu ogledovala britansko prestolnico, sledila bo velika novinarska konferenca z vsemi kandidatkami, nato pa bodo misice odpotovale na Maldive, kjer bodo imela priprave in snemale videospote. Lepotice se bodo vrnile v London 21. novembra, v tem času pa bo tudi veliko humanitarnih prireditev, med njimi avkcija daril, ki jih bodo prinesle misice iz svojih držav. Slovenijo bo predstavljala mariborska slikarka Irena Polanec, katere slika je že na lanskem izboru za miss sveta dosegla eno najvišjih izklicanih cen. Zbrani denar bo namenjen skladu za pomoč otrokom. Maša Merc se je odločila tudi za sodelovanje z mednarodno fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki ima sedež na Igu pri Ljubljani. Prireditev v Londonu bo s komentarjem Stojana Auerja neposredno prenašala tudi POP TV, vse o letošnjem izboru in o Maši Merc pa si je mogoče ogledati na spletnih naslovih www.miss-slovenia.com in www.masamerc.com.
Odkritje zaradi neprijetnega vonja
01. 11. 2000 00.00
Policija je nekega moškega, ki je oropal banko, odkrila zaradi njegovega neprijetnega vonja. Telesni vonj bradatega moškega je popolnoma osupnil bančno uslužbenko, ki mu je takoj izročila denar.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.