Denar
Na Filipinih izpustili dva upornika
26. 08. 2000 00.00
Filipinske oblasti so danes ugodile zahtevam muslimanskih upornikov in iz zapora izpustile dva upornika, ki so ju aretirali v neki banki, ko sta skušala 240.000 dolarjev zamenjati v filipinske pesose. Moška sta kasneje tudi priznala, da sta denar prejela od skrajne islamske skupine Abu Sayaf.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Generalni sekretar OPEC-a v Sloveniji
23. 08. 2000 00.00
V Sloveniji se že od včeraj mudi generalni sekretar OPEC-a, združenja največjih proizvajalk nafte in organizacije, ki nadzoruje cene nafte. Rilwanuja Lukmana sta včeraj sprejela zunanji in gospodarski minister, danes pa se je z gostom srečal tudi predsednik vlade Andrej Bajuk. Lukman je v pogovoru s slovenskim premierom opisal gibanje cen nafte na mednarodnem trgu, premier pa mu je predstavil gibanje cen naftnih derivatov v
Gore uradni demokratski predsedniški kandidat
17. 08. 2000 00.00
Na nacionalni konvenciji Demokratske stranke so danes tudi uradno nominirali podpredsednika Ala Gorea za strankinega predsedniškega kandidata. Florida je dala Goreu odločilnih 186 glasov, da je dosegel potrebnih 2,170. Za jutri pa so napovedali postopek za potrditev nominacije podpredsedniškega kandidata - senatorja Josepha Liebermana. Gore je na konvenciji predstavil svoj program z geslom Vizija prihodnosti. Gore vstopa v boj z novimi rezultati raziskav javnega mnenja, ki kažejo, da je izničil prednost republikanskega kandidata Georgea W. Busha.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Prevetritev vojaške politike
12. 08. 2000 00.00
Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.
Tudi Walesa opran suma
11. 08. 2000 00.00
Posebno sodišče je danes presodilo, da nekdanji voditelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walesa ni sodeloval z nekdanjo komunistično tajno policijo SB. Sodišče je presodilo, da je izjava Walese, v kateri je zanikal sodelovanje z omenjeno policijo, resnična.
Rudlova za poenotenje pravic invalidov
08. 08. 2000 00.00
Nova direktorica urada za invalide Majda Pučnik Rudl je po primopredaji poslov dejala, da se z delovnim področjem urada sicer šele spoznava, vendar pa je po njeni oceni potrebno pozornost usmeriti zlasti na pravnoformalno poenotenje pravic invalidov. Nekdanji direktor urada Luj Šprohar pa je izpostavil, da se invalidsko področje zelo počasi spreminja, ker so še vedno močne stare strukture, ki se svojim pozicijam in privilegijem ne želijo odreči. Dejal je, da je Svet invalidskih organizacij Slovenije politbiro invalidskega varstva. To so po njegovem strukture, ki z veliko lahkotnostjo vodijo stvari, razdeljujejo denar in še vedno izsiljujejo in pritiskajo na državne institucije.
Tretja prodaja terjatev do Palome
08. 08. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) bo jutri objavila že tretji javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo terjatev do družbe Paloma v okvirnem znesku 22 milijonov mark v tolarski protivrednosti z namenom dokapitalizacije omenjene družbe. Kot so pojasnili na SRD, tudi drugi razpis ni uspel, saj je uprava SRD na podlagi mnenja komisije za ocenjevanje ponudb sprejela sklep, da nobena od prispelih ponudb ni primerna.
Kraljica mati od hčerke dobila kužka
05. 08. 2000 13.48
Britanska kraljica Elizabeta II. je svoji materi, najstarejši in najbolj priljubljeni članici kraljeve družine, ki je včeraj praznovala stoti rojstni dan, za darilo poklonila pet tednov starega kužka pasme corgy, je poročal britanski tabloid Sun. Kraljica mati je kužka iste pasme leta 1944 poklonila svoji hčerki, sedanji kraljici, za 18. rojstni dan. To darilo je bilo zelo dobro izbrano, saj je bil kuža edino bitje, ki mu je kraljica tudi v javnosti izkazovala nežnost.
Kraljica mati od hčerke dobila kužka
05. 08. 2000 00.00
Britanska kraljica Elizabeta II. je svoji materi, najstarejši in najbolj priljubljeni članici kraljeve družine, ki je včeraj praznovala stoti rojstni dan, za darilo poklonila pet tednov starega kužka pasme corgy, je poročal britanski tabloid Sun. Kraljica mati je kužka iste pasme leta 1944 poklonila svoji hčerki, sedanji kraljici, za 18. rojstni dan. To darilo je bilo zelo dobro izbrano, saj je bil kuža edino bitje, ki mu je kraljica tudi v javnosti izkazovala nežnost.
Ločitev 3Com in Palm, Inc.
04. 08. 2000 15.17
Korporacija 3Com je dokončala ločitev podjetja Palm, Inc., saj so distribuirali vseh 532 milijonov delnic podjetja Palm. Po končanem trgovanju na borzi, 27. julija, so vsi delničarji dobili približno 1.48 delnice Podjetja Palm za vsako navadno 3Comovo delnico. Delničarji bodo prejeli cele delnice, namesto delnih pa bodo prejeli denar. Z dokončanjem distribucije delnic je postalo podjetje Palm, Inc. popolnoma neodvisno.
Karitas Koper pomaga bosanskim kolegom
04. 08. 2000 14.14
Predstavniki Škofijske karitas (ŠK) Koper so v začetku tega meseca obiskali Banja Luko, kjer so si ogledali, kako je bil porabljen denar, ki so ga za ŠK Banja Luka zbrali v akciji ''Streha nad glavo'', ki poteka od leta 1996. S prostovoljnimi prispevki so doslej zbrali dvanajst milijonov tolarjev pomoči za ljudi, ki jih je prizadela vojna, so sporočili iz ŠK Koper.
Ločitev 3Com in Palm, Inc.
04. 08. 2000 00.00
Korporacija 3Com je dokončala ločitev podjetja Palm, Inc., saj so distribuirali vseh 532 milijonov delnic podjetja Palm. Po končanem trgovanju na borzi, 27. julija, so vsi delničarji dobili približno 1.48 delnice Podjetja Palm za vsako navadno 3Comovo delnico. Delničarji bodo prejeli cele delnice, namesto delnih pa bodo prejeli denar. Z dokončanjem distribucije delnic je postalo podjetje Palm, Inc. popolnoma neodvisno.Končno število razdelitve delnic je bilo izračunano na podlagi razmerja med številom Palmovih delnic v lasti 3Coma ter številom vseh 3Comovih delnic, ki so 11. julija kotirale na borzi. 3Com je lastnik 532.000.000 Palmovih delnic, 11. julija pa je na borzi kotiralo 358.496.844 3Comovih delnic.
Oborožen ugrabitelj na begu
04. 08. 2000 00.00
) Slovenski policisti in tudi njihovi italijanski kolegi že od 10. ure danes posebno pozorno nadzorujejo slovensko-italijansko državno mejo od Škofij, Plavij, Tinjana do Ospa, saj je na begu oborožen ugrabitelj, 31-letni Filipinec. S koprskega Operativno-komunikacijskega centra so vse prebivalce ob nadzorovanem pasu državne meje opozorili, naj se stiku z oboroženim in nevarnim ugrabiteljem, nižje rasti, močnejše postave in temnejše polti, ki je po zadnjih informacijah oblečen v sive hlače in jopič s kapuco in napisom Nike, skušajo izogniti oziroma naj vsako vest o ugrabitelju sporočijo po telefonu na številko 113.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Oborožen ugrabitelj na begu
03. 08. 2000 17.57
Slovenski policisti in tudi njihovi italijanski kolegi že od 10. ure danes posebno pozorno nadzorujejo slovensko-italijansko državno mejo od Škofij, Plavij, Tinjana do Ospa, saj je na begu oborožen ugrabitelj, 31-letni Filipinec. S koprskega Operativno-komunikacijskega centra so vse prebivalce ob nadzorovanem pasu državne meje opozorili, naj se stiku z oboroženim in nevarnim ugrabiteljem, nižje rasti, močnejše postave in temnejše polti, ki je po zadnjih informacijah oblečen v sive hlače in jopič s kapuco in napisom Nike, skušajo izogniti oziroma naj vsako vest o ugrabitelju sporočijo po telefonu na številko 113.
Odobren dodaten denar za Kosovo
02. 08. 2000 12.00
Izvršni odbor Svetovne banke (WB) je sinoči odločil, da bo namenil dodatnih 35 milijonov dolarjev za Kosovo. Novo nakazilo je del programa, ki ga je WB začela izvajati oktobra 1999. Odločitev mora podpreti še svet guvernerjev WB, ki bo imel letno zasedanje konec septembra v Pragi. WB je sicer za obnovo Kosova že namenila 60 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačevala v obdobju dveh let.
O izvoru 1,5 milijona mark
02. 08. 2000 10.12
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
O izvoru milijona in pol mark
01. 08. 2000 18.48
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
Za obiranje hmelja ni dovolj denarja
01. 08. 2000 13.52
Za letošnjo sezono obiranja hmelja, ki naj bi se začela med 10. in 15. avgustom, ni dovolj denarja, saj ministrstvo za kmetijstvo še ni izplačalo intervencijskih sredstev v višini 118.000 tolarjev na hektar. Član Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Rudi Trobiš je povedal, da bi za nemoteno obiranje hmelja potrebovali vsaj 90 milijonov tolarjev oziroma približno dve nemški marki za kilogram hmelja. Trobiš je še poudaril, da hmeljarji potrebujejo denar predvsem za nakup goriva ter za plačilo dodatne delovne sile.
Datumu volitev je znan
28. 07. 2000 17.21
Po sredinem ločenem posvetovanju predsednika republike Milana Kučana s predsednikoma državnega zbora in vlade, Janezom Podobnikom in Andrejem Bajukom, ter prvaki parlamentarnih strank o dnevu razpisa in o dnevu glasovanja na letošnjih državnozborskih volitvah, je predsednik Kučan včeraj predstavil svojo odločitev o razpisu jesenskih volitev.
Švicarske banke za žrtve holokavsta
26. 07. 2000 21.33
Sodnik zveznega sodišča v New Yorku Edward Korman je danes odobril poravnavo med švicarskimi bankami in žrtvami holokavsta v višini 1,25 milijarde ameriških dolarjev. Več kot pol milijona žrtev holokavsta in njihovih potomcev je namreč tožilo švicarske banke, ker so od druge svetovne vojne zadrževale vloge številnih žrtev nacizma. Sodnik Korman bo določil način razdelitve odškodnine v 30 dneh. Odvetnik obrambe Roger Witten je povedal, da so banke vnaprej nakazale 550 milijonov ameriških dolarjev, da bi se lahko izplačevanje začelo čim prej. Predstavniki švicarskih bank UBS in CS so s poravnavo zadovoljni, predstavnik žrtev holokavsta Ernest Lobet pa je dejal: ''Ne morem reči, da je poravnava pravična, ker je pravičnost relativen pojem. Nobena vsota ne more biti pravična v takšnih okoliščinah.''
Ponarejen denar na območju Krškega in Brežic
26. 07. 2000 12.18
Policisti Policijske uprave Krško v zadnjem času odkrivajo več primerov vnovčevanja ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev. Neznanci vnovčujejo ponarejen denar v trgovinah z živili, predvsem na območju Brežic in Krškega. Ponarejeni tolarski bankovci so na splošno slabi ponaredki, imajo temnejši tisk in so brez zaščite, papir pa je izredno slabe kakovosti, na otip bolj gladek. Policisti opozarjajo, naj bodo prebivalci omenjenega območja pri sprejemanju bankovcev v vrednosti 10.000 tolarjev pazljivi.
Velik rop pošte v Rimu
24. 07. 2000 16.18
Poštni roparji so danes na glavni železniški postaji Termini v Rimu odnesli približno milijardo lir. Po poročanjih italijanske televizije so trije roparji skozi streho vdrli v poštni urad na železniški postaji, uslužbence zaprli v skladišče in nato pobegnili s plenom. Ukradeni denar je bil namenjen za plače uslužbencem italijanskih železnic.
Raztresena Pamela Anderson
21. 07. 2000 11.15
Ameriško igralko Pamelo Anderson, najbolj znano po vlogi v seriji Obalna straža, je pred morebitnimi dolgovi rešila skupina šolarjev. Ti so ji vrnili kreditno kartico, ki jo je Pamela pozabila na bankomatu. ''Ne morem verjeti, da sem lahko to storila. Kako sem neumna,'' se je hudovala igralka, potem ko je dobila nazaj svojo kartico. Pamela je kreditno kartico pustila na bankomatu, ne da bi končala začeto transakcijo in s tem dala možnost nekomu drugemu, da dvigne denar z njenega računa. Pamelino kreditno kartico je našla skupina šolarjev, ki so prišli v Malibu na neko konferenco, igralka pa se jim je zahvalila tako, da se je z njimi fotografirala.
Jeza Afričanov ob neizpolnjenih obljubah
17. 07. 2000 14.31
Medtem, ko se najbogatejše dežele pripravljajo za svoje letne pogovore, jeza me najrevnejšimi deželami narašča. Voditelji skupine Osmih (G8) se bodo srečali v soboto na Japonskem in bodo predvidoma podprli reprogramiranje ruskega dolga - Afrika pa se sprašuje, zakaj so njihove potrebe manj nujne. Pred letom dni so države G8 oznanile, da bodo najrevnejšim odpisale 100 milijonov dolarjev dolga do konca leta 2000. Leto kasneje še niso odpisale skoraj nič. V Afriki, kjer države porabijo dve petini prihodkov za vračilo 350 milijonov dolarjev tujih dolgov, postajajo ljudje nezadovoljni.
Tatici hitrejši od Bena Johnsona
15. 07. 2000 10.35
Atlet Ben Johnson se je na poti iz Libije, kjer je osebni trener enega od sinov voditelja Gadhafija, ustavil na počitnicah v Rimu. Ko je šel v menjalnico, da bi zamenjal denar, sta k njemu pristopili deklica in gospa. Deklica ga je pocukala za roko, gospa pa je zamahala pred njim s časopisom. Po 15 sekundah, ko je Johnson spoznal, da je ostal brez denarnice, sta deklica in gospa že izginili. Atlet pravi, da je imel v denarnici 7000 ameriških dolarjev, vozniško dovoljenje, bančno kartico in druge dokumente. Johnsonu so leta 1988 odvzeli zlato medaljo na 100 metrov, ker so mu dokazali jemanje nedovoljenih poživil.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Pes kupil hišo
14. 07. 2000 20.30
Rezidenco pop zvezde Madonne v Miamiju na Floridi je za več kot sedem milijonov dolarjev kupil pes, ki sliši na ime Gunther. Pravijo, da se nemški ovčar Gunther v svojem novem domu zelo dobro počuti.