Dobe

Razstava skulptur Jureta Smoleta Vrata
19. 05. 1999 12.00
V Galeriji Ilirija v Ljubljani bodo drevi odprli razstavo skulptur kiparja Jureta Smoleta Vrata.

V Bonnu razstava Sveta Evrope o bronasti dobi
10. 05. 1999 11.08
V nemškem likovnem razstavišču v Bonnu bo od 12. maja na ogled 25. razstava Sveta Evrope z naslovom Bogovi in junaki bronaste dobe - Evropa v času Odiseja. Na razstavi bodo predstavili 250 razstavnih predmetov iz 23 evropskih držav, ki oživljajo eno najpomembnejših zgodnjih obdobij v evropski zgodovini, ko se je ena kultura raztezala od Urala do Atlantskega oceana preko Skandinavije do Sredozemlja. Na ogled bodo izjemni umetniški predmeti, med njimi kočija sonca, oklepi, nakit in skrivnostna zlata pokrivala. Razstava v Bonnu prihaja iz Koebenhavna, pot pa bo jeseni nadaljevala v Pariz, preden jo bodo februarja leta 2000 postavili v Atenah.

Našli ruševine templja in kip boginje Artemide
08. 05. 1999 11.17
Na severu Grčije so našli ruševine templja grške boginje lova Artemide in marmornat kip boginje iz dobe helenizma. Ruševine svetišča so odkrili po naključju med izkopavanjem za izgradnjo ceste južno od Soluna. Tempelj boginje Artemide, ki je tudi gospodarica živali in zaščitnica pri porodih, obsega veliko predsobo in glavno sobo, v kateri so arheologi tudi našli poškodovan kip boginje. Po ocenah arheologa Dimitrisa Pantermalisa gre za kopijo kipa iz obdobja med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pred Kristusom in rimskim zavzetjem Grčije leta 86 pred Kristusom. Arheologi so v templju našli tudi napis ''Artemis salvatrice'' iz istega odbobja, katerega avtor je neki Pausanias Menippou.

Španski arheologi odkrili naselbino iz bronaste dobe
01. 05. 1999 12.29
Španski arheologi so pri Madridu odkrili ostanke 3500 do 4000 let stare naselbine iz bronaste dobe. Med najdbami so tudi štirje grobovi, v katerih so našli kosti in zobe petih ali šestih ljudi. V grobovih so bili tudi kameninasti kozarci zvončaste oblike, ki so značilni za to kulturo. Najdbe so v veliki meri zelo dobro ohranjene. Nedaleč od grobov so arehologi odkrili tlorisni načrt več stnovanjskih naselij, silosov in jam za odpadke ter skladišč. Arheologi so izkopali tudi orodje iz brona, nože, mline za žito in posodo.

Vlada o sporazumu s Svetim sedežem, svetovalcu za morsko mejo, Slovenskih železarnah
29. 04. 1999 19.42
Vlada je na današnji seji sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, ki ga bo poslala v parlamentarno proceduro in v pogajanja s svetim sedežem, je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Ernest Petrič. Pobuda za ta sporazum je bila v zraku dolgo časa, formalno pa je bila dana s strani Svetega sedeža med zadnjim obiskom slovenskega zunanjega ministra v Vatikanu.

Uspešna pogajanja o pokojninski reformi
29. 04. 1999 11.44
Konfederacija sindikatov Slovenije (KSS) Pergam in Konfederacija sindikatov (KS) 90 Slovenije sta po končanih pogajanjih s slovensko vlado sklenili ločene dogovore o reformi pokojninskega sistema, sta danes v izjavi za javnost zapisala predsednik obeh konfederacij Dušan Rebolj in Boris Mazalin.

Majski salon Slika
23. 04. 1999 20.09
V Mestni galeriji Ljubljana in Jakopičevi galeriji so nocoj odprli Majski salon, tradicionalni letni pregled ustvarjanja članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Na salonu, ki letos poteka v znamenju stoletnega organiziranega delovanja slovenskih likovnih umetnikov, sodeluje 111 slikarjev.

Krasoslovni večer v Postojni
01. 04. 1999 11.40
V kongresni dvorani Postojnska jame bo drevi ob 18. uri krasoslovni večer, ki ga družba Postojnska jama, Inštitut za raziskovanje Krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU prirejajo ob 180-letnici jamskega turizma moderne dobe in ob pričakovanju 28-milijontega obiskovalca te znamenite kraške jame.

Pokojninska reforma: Pogajalci še vedno neusklajeni
30. 03. 1999 18.50
Pogajalska skupina socialnih partnerjev je danes nadaljevala pogajanja o pokojninski reformi oz. predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar neuspešno. Pogajalci namreč niso zbližali stališč do spornih vprašanj, zato se bodo pogajanja nadaljevala čez 14 dni, ko bodo socialni partnerji na svojih organih preučili stališča.

Ljubljanska borza za spremembe na davčnem področju
18. 03. 1999 17.25
Predstavniki Ljubljanske borze so na današnji novinarski konferenci osrednjo pozornost namenili pobudi za spremembe pri obdavčevanju kapitalskih dobičkov in objavljanju poslovnih rezultatov družb, ki kotirajo na borzi, predstavili pa so tudi poslovanje družbe v preteklem letu.

Socialni partnerji sprejeli osnovna izhodišča
12. 03. 1999 17.16
Pogajalska skupina socialnih partnerjev o pokojninski reformi imenovane s strani Ekonomsko socialnega sveta (ESS) je določila način dela strokovne skupine, ki mora do naslednje seje pogajalske skupine preveriti osnovna izhodišča, ki so jih danes sprejeli socialni partnerji. Pri tem bo strokovna skupina še posebej proučila minimalno starost ob upokojevanju in s tem povezano delovno dobo, sistem pribitkov in odbitkov v povezavi z doseženo delovno dobo, možne različice odmernih in nadomestitvenih stopenj, kot tudi medsebojno povezavo pokojninske in delovne dobe. Temeljni nalogi delovne skupine bosta predvsem dve: priprava temeljnih in medsebojno povezanih možnih sistemskih sprememb pokojninskega sistema in ocena javnofinančnih in individualnih posledic predlaganih različic. Pogajalska skupina socialnih partnerjev se bo sestala po končanem delu strokovne skupine, predvidoma čez štirinajst dni.

Večino bremena predlagane pokojninske reforme nosijo ženske
04. 03. 1999 15.15
Predlagana pokojninska reforma pomeni predvsem za ženske bistveno poslabšan položaj glede na sedanjo zakonodajo, je na današnji novinarski konferenci povedala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Metka Roksandič in dodala, da vse predlagane rešitve slonijo na podaljšanju potrebne pokojninske dobe in na višanju potrebne starosti za vstop v pokoj za ženske. Pri moških se povezava starosti in pokojninske dobe ne spreminja in ostaja že od leta 1992 enaka. Ob predlogu pokojninske reforme bodo predvsem prizadete tiste ženske, ki imajo vsaj deset let delovne dobe, saj po besedah Metke Roksandič te ženske vseh prikazanih olajšav ne bodo mogle izkoristiti.

Pokojninska reforma bo še dolgo burila duhove
28. 02. 1999 10.51
Dobra polovica (55,5 odstotka) vprašanih v anketi tokratnega Nedela podpira nedavni protestni shod, ki so ga pripravili slovenski sindikati, 10 odstotkov mu nasprotuje, 34 odstotkov vprašanih pa do tega vprašanja nima oblikovanega stališča.

Sindikati s protestnim shodom pokazali nezadovoljstvo nad pokojninsko reformo
25. 02. 1999 17.46
Pred slovenskim parlamentom je dopoldne potekal protestni shod, s katerim je 3000 slovenskih delavcev, članov devetih sindikatov oz. treh central, poslanke in poslance opozorilo na nestrinjanje s predlogom zakona o pokojninski reformi. Sindikati zahtevajo, da se predlog zakona vrne v obravnavo v ekonomsko socialni svet, parlament pa naj bi ga obravnaval šele potem, ko bo usklajen s socialnimi partnerji.

Tudi v prihodnje bo delo Kliničnega centra zaznamovalo varčevanje
12. 01. 1999 14.51
Ljubljanski Klinični center je v lanskem letu ob nespremenjenem obsegu dela uspel zmanjšati stroške poslovanja in tako privarčeval skoraj milijardo tolarjev. Med pomembnejše dosežke te ustanove pa je po besedah vodstva mogoče šteti tudi zmanjšanje čakalnih dob ter organizacijsko prevetritev. Slednja je namreč med drugim botrovala tudi večjemu številu opravljenih transplantacij.

V Franciji so borilni psi dolgoročno obsojeni na izumrtje
04. 01. 1999 08.31
V Franciji so borilni psi obsojeni na izumrtje. Francoski parlament je pred dnevi soglasno sprejel osnutek zakona, v skladu s katerim je treba sterilizirati vse borilne pse. Spričo povprečne življenjske dobe pitbulov, ki jih je v Franciji med 20.000 in 40.000, je pričakovati, da v približno desetih letih v državi ne bo več nobene od teh živali, saj zakon prepoveduje tudi njihov uvoz. Omenjeni psi so v minulih mesecih poskrbeli za krvave incidente, ki so se vedno znova pojavljali na časopisnih straneh.

20th Century Fox filmske klasike Kralj in jaz ne bo snemal na Tajskem
26. 12. 1998 09.06
Tajski filmski sklad je danes zavrnil že peto različico scenarija predelave hollywoodske filmske klasike Kralj in jaz, ki si jo studio 20th Century Fox z Jodie Foster in hongkonškim akcijskim junakom Chow Yun Fatom v glavnih vlogah že dalj časa prizadeva posneti na Tajskem. Studio je zaradi težav s konservativnim filmskim skladom že novembra napovedal, da bo predelavo filma, za katerega je Yul Brinner kot kralj Mongut prejel oskarja, snemal v Maleziji, na Tajsko pa se ne namerava vrniti niti v primeru, če bi sklad predelan scenarij odobril. Film Kralj in jaz je bil izvirno posnet po spominih Anne Leonowens, viktorijanske guvernante, ki jo je kralj tedanjega Siama Mongut pripeljal na svoj dvor, da bi njegove otroke učila angleščine. Kritike Leonowensovi očitajo, da je nekritično povzemala govorice o kralju in poveličevala svojo vlogo na dvoru, hkrati pa ji priznavajo izreden pogum, saj se je v neznano azijsko državo podala navkljub strogim pravilom svoje dobe in v času, ko so ženske zelo redko potovale same. Medtem ko kralja Monguta na Tajskem častijo kot pomembnega budističnega učenjaka in lingvista, pa ga film prikazuje kot brezčutnega despota. Za žalitev kralja ali kraljeve rodbine je na Tajskem zagrožena do 15-letna zaporna kazen.

V Kranju magična moč nakita
16. 12. 1998 13.15
V Gorenjskem muzeju v Kranju je do 31. januarja na ogled razstava Nakit - magična moč oblike. Pripravil jo je Pokrajinski muzej na Ptuju v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Zadra.

Faksimile zemljevidov iz atlasa Theatrum orbis terrarum
02. 12. 1998 14.09
Založba Slovenska knjiga je v zbirki Monumenta Slovenica izdala popolni faksimile izbranih zemljevidov slovenskega ozemlja iz atlasa Abrahama Ortelija - Theatrum orbis terrarum.

Dragonja: Solastniški model naj se temeljito obdela
30. 11. 1998 09.09
Slovenska stran je pristala na to, da se opcija solastniškega modela temeljito obdela. To je glede petkovega sestanka pogajalskih skupin Slovenije in Hrvaške za pripravo meddržavne pogodbe v zvezi z lastništvom in statusom Nuklearne elektrane Krško (NEK) v Zagrebu danes izjavil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Kot je dodal, bo dokončna odločitev glede solastništva sosednje države v krški nuklearki na slovenski vladi in državnem zboru, ki sta dala mandat pogajalski skupini. Slovenska stran bo po besedah ministra Dragonje v desetih dneh pripravila nova osnutka meddržavne in podjetniške pogodbe in ju še pred posredovanjem Zagrebu dala v potrditev državnozborskemu odboru za mednarodne odnose.

Izdelali najstarejše pivo v Evropi
30. 11. 1998 08.56
Španski znanstveniki so na podlagi ''recepta'' iz bronaste dobe pripravili najstarejše pivo v Evropi. Pivo, ki so ga krstili z imenonom Zythos, ima odličen aromatičen okus in v ničemer ne zaostaja za današnjimi vrstami piva. ''Formula'' za pivo je stara okoli 3.000 let, odkrili pa so jo arheologi v bližini Barcelone. Pred enim letom so raziskovalci pri izkopavanjih neke iberske naselbine naleteli na dva glinena vrča, na katerih so bili še ostanki piva. To odkritje je po svetu dvignilo mnogo prahu in vzbudilo veliko zanimanja. Po kemični analizi ''oblog'' na pivskih vrčih so tako izdelali in ustekleničili 240 litrov tega ''prapiva''. V primerjavi z današnjim pivom ostane Zythos svež največ dva tedna. Ker Iberci hmelja še niso poznali, manjka pivu zanj tipičen grenak okus. Trženje prapiva po mnenju enega od poznavalcev ne pride v poštev: stroški proizvodnje za steklenico bi znašali okoli 60 mark.

Gates na COMDEX-u '98 predstavil novo tehnologijo ClearType
23. 11. 1998 07.44
<B>Microsoftov glavni izvršni direktor je na jesenskem sejmu COMDEX '98 predstavil novo tehnologijo za izboljšanje ločljivosti pisave, s katero bodo po njegovih besedah računalniški zasloni postali enako berljivi kot knjige. Ta programska inovacija, imenovana ClearType, izboljša ločljivost pisave kar za 300 odstotkov, kar bo omogočilo lažje branje preglednic, internetne vsebine in dokumentov urejevalnikov besedil na zaslonu. Kot je dejal Gates, je pričakovati tudi, da bo ta novost omogočila razmah novih izdelkov, kot so elektronske knjige. </B>

Razstava del arhitekta Miesa van der Roheja
16. 11. 1998 12.21
V Bruslju bodo jutri odprli obsežno razstavo del Ludwiga Miesa van der Roheja, enega največjih arhitektov 20. stoletja. Na razstavi, ki bo odprta do konca januarja prihodnje leto, si bo moč ogledati približno tretjino arhitektovih načrtov in maket, ustvarjenih v obdobju od 1926 do 1932. Van der Rohe je bil rojen leta 1886, umrl pa je leta 1969. Po pomenu ga postavljajo ob bok najpomembnejšim arhitektom moderne dobe kot sta Frank Lloyd Wright in Le Corbusier.

Gimnastična akademija Ave Triumphator v Štukljevo čast
13. 11. 1998 07.53
V čast stotega življenskega jubileja nastarejšega živečega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Štuklja, ki je le dve leti mlajši od začetka olimpijskih iger moderne dobe, so v novozgrajeni Šolski športni dvorani Šmihel pri Novem mestu, ki se bo poslej imenovala po slavljencu, pripravili veliko gimnastično akademijo ''Ave, Triumphator''.

Našli ročaj sekire iz kamene dobe
01. 11. 1998 09.49
Blizu kraja, kjer so leta 1991 našli avstrijskega ''snežnega človeka - Hibernatusa'', so na italijanskih pobočjih nekega tirolskega ledenika letos odkrili še ročaj sekire, ki datira v leto 2.600 pr.n.št. To je že drugo odkritje orodja iz kamene dobe na področju Dolomitov. Nek nemški par je namreč julija letos kakih 60 do 70 metrov od mesta, kjer so našli 5.300 let staro mumijo Hibernatusa, odkril tri kose iz lesa. Predstavnik Inštituta za prazgodovino v Innsbrucku Konrad Spindler je potrdil, da gre za ostanke hrastovega ročaja sekire iz kamene dobe, kar so potrdili tudi rezultati analize z ogljikom 14 v Zuerichu.

Švicarska vlada predlagala skrajšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn
24. 10. 1998 09.54
Švicarska zvezna vlada se je odločila, da omeji življenjsko dobo delovanja petih jedrskih elektrarn v državi, vendar ni pri tem dala nobenih namigov, kako bodo te omejitve izvedli. Odločitev prav tako ne izključuje možnosti izgradnje nove jedrske centrale, če in ko bodo zmogljivosti ustrezne in bo javnost s tem soglašala. Poleg tega so vladni predstavniki na tiskovni konferenci razkrili tudi dolgoročne plane za reformo davčnega sistema v skladu z ekološkimi smernicami z dodatnim davkom na vse energijske vire, ki so klasificirani kot neobnovljivi.

V 25 letih bo lahko ozdravljen vsak drugi oboleli za rakom
20. 10. 1998 07.56
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi lahko čez približno 25 let pozdravili več kot polovico bolnikov z rakom. WHO poudarja, da je z dosedanjimi metodami zdravljenja teoretično mogoče ozdraviti tretjino bolnikov, četrtino vseh primerov raka pa bi lahko preprečili z boljšo preventivo ter čimprejšnjo diagnozo. V preteklem letu je po podatkih WHO zaradi raka umrlo šest milijonov ljudi. Število obolelih za rakom se sicer povečuje, kar je predvsem posledica večje pričakovane življenjske dobe ter nezdravih prehranjevalnih navad. Med ukrepi za preventivo WHO predlaga tudi, da naj bi prehrambena industrija izdelala čimveč izdelkov z manj maščobe in več balastnimi snovmi.

V jami v Tesaliji našli 46.000 let star odtis stopala
07. 09. 1998 15.00
Skupina arheologov je v neki jami v Tesaliji odkrila odtise stopala, ki naj bi bili iz dobe paleolitika, saj so stari približno 46.000 let, je poročal grški časnik v angleškem jeziku Kathemerini.

Mladinska knjiga predstavila Islam, mali leksikon in zbirko zgodb in basni Kalila in Dimna
25. 08. 1998 12.56
Založba Mladinska knjiga je na novinarski konferenci predstavila dve novi knjižni deli: <I>Islam</I>, mali leksikon Yvesa Thoravala ter zbirko zgodb in basni <I>Kalila in Dimna</I> Ibna Almukafe.

Sarkofag Karla Velikega bodo restavrirali v Berlinu
19. 08. 1998 13.29
Po napovedih iz muzeja v Paderbornu bodo sarkofag Karla Velikega, ki je več kot 1100 let shranjen v francoskem mestu Aix-la-Chapelle, restavrirali v Berlinu. Z izjemo ''ugrabitve'' s strani Napoleonove vojske leta 1794 ni rimski sarkofag, ki ga je Karel Veliki prinesel iz Italije, nikdar zapustil omenjenega francoskega mesta. Sarkofag, okrašen z mitološkimi prizori, naj bi predstavljal predvsem vezni člen med rimskimi cesarji in karolinškimi voditelji. Leta 1843 se je sarkofag ob prenosu v katedralo v Aix-la-Chapelle razlomil na 12 kosov in vse od takrat je zaradi slabega popravila v ''obžalovanja vrednem stanju'', kot menijo strokovnjaki. Zato naj bi sarkofag, dolg 2,2 metra, restavrirali v muzeju antikvitet in bizantinskih umetnin v Berlinu. Okostje Karla Velikega, ki naj bi ga ob smrti leta 814 položili v omenjeni sarkofag, je od leta 1215 shranjeno v zlatem oltarju v katedrali v Aixu. Restavrirani sarkofag naj bi prihodnje poletje predstavili na razstavi umetnosti in kulture iz karolinške dobe, ki jo pripravljajo v nemškem mestu Paderborn.