Hitro
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Za referendum v Črni gori
30. 10. 2000 00.00
V črnogorski prestolnici so ustanovili nevladno organizacijo Državljanska pobuda, katere naloga naj bi bilo zbiranje podpisov za peticijo, ki naj bi jo poslali domačim in mednarodnim državnim subjektom, v njej pa naj bi zahtevali, da morajo o državnem statusu Črne gore pred kakršnimkoli dogovorom s Srbijo odločiti njeni prebivalci na referendumu, poročajo črnogorski mediji.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Podpora demokratičnemu procesu v ZRJ
29. 10. 2000 00.00
Bolgarska vlada je danes predstavila skupno sporočilo, v katerem predsedniki vlad sedmih držav, ki mejijo na ZRJ, pozdravljajo začetek demokratičnega procesa v ZRJ in priključitev Paktu stabilnosti. Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija se tako zavzemajo za hitro gospodarsko okrevanje in razvoj ZRJ, obenem pa so pripravljene povečati gospodarsko sodelovanje s to državo.
Hillary Clinton ohranja prednost
29. 10. 2000 00.00
Kandidatka Demokratske stranke za sedež v ameriškem zveznem senatu, prva dama ZDA Hillary Clinton, ohranja položaj pred njenim nasprotnikom, republikanskim zveznim kongresnikom z Long Islanda Rickijem Lazijem. Zaradi kandidature Hillary Clinton, ki se kot prva predsednikova soproga v zgodovini poteguje za tako visok voljen položaj, dobiva newyorška senatna tekma skoraj toliko nacionalne pozornosti kot predsedniške volitve.
Slovo Mugerlija in Gnezde
28. 10. 2000 00.00
V Ajdovščini je bila zadnja letošnja kolesarska dirka v Sloveniji, ki so jo posvetili slovesu Kristijana Mugerlija in Mateja Gnezde od aktivnega kolesarstva. V konkurenci skoraj vseh najboljših slovenskih kolesarjev je zmagal Martin Hvastja, ki je imel v zadnjih metrih več moči od Gorazda Štanglja. Tretje mesto je zasedel Sašo Sviben. Krona dirka je potekala v središču Ajdovščine, v vsakem izmed krogov je izpadel tisti, ki je zadnji prevozil ciljno črto. Zadnjega letošnjega tekmovanja so se nekateri lotili bolj za zabavo, drugi pa so tudi na njem poskušali potrditi svojo kakovost. Ko sta po polovici dirke pobegnila slavljenca je izgledalo, da je razplet dogovorjen, a so kolesarji to zanikali s tem, ker so ubežnika hitro ujeli. Kljub temu pa Primorca, ki sta v zadnji sezoni nastopala za ljubljansko moštvo Perutnina Radenska Rog oziroma za italijansko amatersko moštvo Caneva, nista bila razočarana. Po dirki sta se posvetila organizaciji piknika, na katerega so bili povabljeni vsi udeleženci tekmovanja in drugi kolesarski delavci. "Zdaj je čas, da se posvetim drugim stvarem. Upam, da bom v enem mesecu diplomiral na Gradbeni fakulteti, potem pa se bom zaposlil v podjetju Primorje iz Ajdovščine," so bile zadnje Mugerlijeve besede novinarjem. Na pogled je bilo zaradi slovesa nekoliko težje mlajšemu, 23-letnemu Gnezdi, ki je še pred krakim nastopil na svetovnem prvenstvu v Plouayu: "Kar nekoliko mi je žal, da končujem kariero. V njo sem vložil ogromno truda, toda odslej bo študij tisto, kar mi bo glavna stvar v življenju."
Nikkei najnižji v tem letu
27. 10. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so teden končali na najnižji ravni v tem letu. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je kljub pozitivnim gibanjem na Wall Streetu močno znižal. Ob koncu trgovanja se je indeks ustalil na 14.582,20 točke, kar je 276,23 točke oz. 1,9 odstotka manj kot v četrtek. Tečaji delnic na borzi v New Yorku so v četrtek uro pred koncem trgovanja začeli hitro rasti, potem ko so se delnice ves dan večinoma cenile. Industrijski indeks Dow Jones je tako pridobil 53,64 točke oz. 0,52 odstotka in trgovanje končal pri 10.380,12 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je okrepil za 1,32 odstotka na 3272,16 točke.
Srečanje predstavnikov DeSUS in SMS
25. 10. 2000 00.00
Na podlagi skupnega interesa obeh parlamentarnih strank so se danes v Ljubljani srečali predstavniki vodstev DeSUS in SMS. Po predstavitvi temeljnih programskih usmeritev so spregovorili predvsem o poglavitnih nalogah, ki jim bosta stranki namenili še posebno pozornost: gre zlasti za vprašanja šolanja pod enakimi pogoji, kakovostne povezave med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom, za večje možnosti zaposlovanja, zlasti mladih, najširša vprašanja stanovanjske politike in zdravstva, spoštovanje pravic upokojencev in drugo, so sporočili z DeSUS in SMS.
Novi slovenski mesečnik Connect
24. 10. 2000 00.00
Založba Motomedia je na današnji novinarski konferenci predstavila nov slovenski mesečnik Connect, t.i. revijo za digitalno prihodnost. Revija Connect, ki bo slovenska izdaja istoimenske zelo uspešne nemške revije, ki med drugim izhaja tudi v Španiji, Grčiji in na Portugalskem, se bo osredotočala na področje računalništva, telekomunikacij in interneta ter občasno tudi na ostala področja, ki jih je ustvarila informacijska tehnologija. Odgovorni urednik več kot stostranskega Connecta Dušan Lukič je povedal, da revija združuje področja, ki so med seboj tesno povezana, a jih doslej v Sloveniji noben medij ni povsem pokrival. Prav zato in ker se informacijska tehnologija hitro razvija, je bila tudi na slovenskem trgu nujno potrebna revija, ki celovito pokriva področje najbolj razširjenih dosežkov informacijskih tehnologij. Po besedah glavnega urednika edicij založbe Motomedia Boštjana Jevška je "Connect namenjen tako poznavalcem sodobnih tehnologij kot tudi začetnikom na tem področju." Tudi slovenska izdaja Connecta ima, podobno kot izdaje v drugih državah, dostop do dobro opremljenega testnega laboratorija za izdelke z omenjenih področij v Nemčiji, tako da njihovi testi, nasveti in ocene slonijo na dejansko izmerjenih rezultatih. Založba Motomedia, katere 10-odstotni delež ima v lasti nemška založniška skupina Motor Presse International, poleg omenjene revije izdaja tudi štirinajstdnevnik Avto magazin, mesečnik Grand Prix in revijo Grif.
Nova družina IBM strežnikov
24. 10. 2000 00.00
Med letošnjimi novostmi prireditve Infos je bilo predstavljenih veliko sodobnih in domačih rešitev, ki bodo gospodarstvu ponudile večje možnosti za t.i. e-poslovanje. IBM Slovenija in kranjski Nibble sta tako v okviru prireditve Infos prvič predstavila novo družino IBM strežnikov, imenovano @-server. Ta družina računalnikov ponuja nove možnosti za razvoj poslovnega računalništva z vgrajeno hitro in zmogljivo tehnologijo. S t.i. sistemskim integratorjem so ponujene nove možnosti za nadzor oziroma upravljanje z rastjo, tveganjem in stroški poslovanja. Pri IBM in Nibblu poudarjajo, da novi računalniški sistem ne predstavlja konec razvoja, ampak pomeni pomemben del razvojne poti, ki vključuje strežnike, ki predstavljajo nove možnosti za upravljanje s sredstvi informacijske tehnologije.
Razkol v DOS
23. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS), ki se skupaj z Draškovićevim Srbskim gibanjem prenove (SPO) pogaja s Socialistično stranko Srbije (SPS) o prehodni srbski vladi, bo vztrajala pri svoji zahtevi, da mora predsednik Srbije Milan Milutinović danes razpisati predčasne parlamentarne volitve. DOS v najnovejšem sporočilu za javnost ni napovedala morebitnih ukrepov v primeru, da SPS ne bo spoštovala nedavno podpisanega sporazuma o volitvah in prehodni vladi, iz štabov posameznih njenih članic pa je že slišati opozorila, da ima SPS vnovič glavno besedo na celotnem političnem prizorišču Srbije. Sopredsedujoči Nove Srbije in župan Čačka Velimir Ilić je v pogovoru za današnji Glas javnosti zagrozil s pohodom milijona ljudi na Beograd in vnovično blokado celotne Srbije, če bodo socialisti še naprej zavirali pogajanja o prehodni vladi in volitvah. Poleg tega je obdolžil posameznike v DOS, da so si prigrabili vsa pooblastila, kar naj bi veljalo zlasti za predsednika Demokratske stranke Zorana 195144inđiča. "On odloča, kdo se bo s kom pogajal, sam odhaja na pogajanja in se o tem z nikomur ne posvetuje. V DOS se je izoblikovalo nekakšno krilo, ki se vztrajno jalovo pogaja s socialisti", je zatrdil Ilić, ki je še napovedal, da bo v DOS načel vprašanje odgovornosti in pooblastil. V Čačku, ki velja za eno najbolj revolucionarnih mest v Srbiji in iz katerega naj bi 5. oktobra prišlo v Beograd največ protestnikov, ki so zavzeli zvezni parlament, se je oglasila tudi skupščina državljanskega parlamenta, ki je DOS in prestolnici sporočila, da bo pozvala ljudstvo, naj nastali položaj reši "hitro in enostavno". Predsednik omenjene skupščine Milan Božović je za ponedeljkov Blic zatrdil, da Srbija v minulih desetih letih ni imela dobre ne opozicije in ne pozicije. "Če bi imeli zedinjeno opozicijo, bi lahko vse tisto, kar je dosegla 5. oktobra, končala že 1990. Toda režim je žal vedno imel v njej svojo rezervno stranko. Bojim se, da je tudi v DOS taka stranka z ljudmi, ki namerno odlašajo s korenitimi demokratičnimi spremembami." Vse bolj glasne so tudi zahteve, da bi bilo treba razpisati še predčasne predsedniške volitve v Srbiji, "saj je skrajno nelogično, da na njenem čelu ostane tesni Miloševićev sodelavec Milan Milutinović". Vodja Demokratičnega centra (DC) Dragoljub Mićunović na take zahteve odgovarja, da DOS "spoštuje vrstni red volitev"
Koper - HIT Gorica neodločeno
21. 10. 2000 00.00
Nogometaši Kopra in HiT Gorice so se v 13. krogu lige Si.Mobil razšli z neodločenim izidom 2:2 (1:1).
Bled znova gosti najvišje vodilne
20. 10. 2000 00.00
Po besedah predsednika republike Milana Kučana najpomembnejša valuta prihodnosti ni niti ameriški dolar niti evropski evro, temveč je to, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ideja. Produkcija idej je tudi po besedah osrednje osebnosti letošnjega Foruma najvišjih vodilnih, ki ga je pripravila blejska Poslovna šola, svetovno znanega profesorja managementa Pedra Nuena, priložnost za male države in podjetja, da lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Sicer pa Nueno poudarja, da se podjetja danes nahajajo v obdobju prevlade kapitalskih trgov, ki med drugim cenijo inovacije, velik obseg prodaje ter racionalizacijo poslovanja podjetij. Kučan je v uvodnem nagovoru foruma - letos je njegova osrednja tema inovativnost podjetij v času prevlade kapitalskih trgov - poudaril tudi, da mora biti Slovenija prihodnosti novo "slovensko podjetje", v katerem bodo upravljalci razvoja Slovenije probleme znali spreminjati v razvojne izzive, kot jih znajo gospodarstveniki v najuspešnejših podjetjih. Politika bo namreč morala po Kučanovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako razume državo in upravljanje z njo. Nueno poudarja, da danes večino industrijskih panog obvladuje nekaj podjetij, ki imajo večinske lastniške deleže na trgu. Navaja primer podjetij, ki izdelujejo razne dodatke za okus in konzervanse za živilsko industrijo in poudarja, da danes šest podjetij obvladuje približno 60 odstotkov svetovnega trga, medtem ko se približno 500 podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, bori za preživetje z lokalnim delovanjem. Enaki trendi združevanja in prevzemanja podjetij so prisotni tudi v drugih indstrijah, kar je po Nuenovem mnenju med drugim posledica konkuriranja podjetij na globalnem trgu, zmanjševanja vseh oblik stroškov, zahtev po ekonomijah obsega ter nujnosti ustvarjanja vrednosti tako za lastnike podjetij, kot tudi za potrošnike. Potrošniki so namreč danes vse bolj obveščeni in s svojimi zahtevami pritiskajo na vodilne v podjetjih. Hkrati pa na vodilne delavce pritiskajo tudi lastniki. Podjetja se, da bi zadovoljila potrebe lastnikov in potrošnikov in povečala učinkovitost svojega poslovanja odločajo za racionalizacijo, ki po Nuenovih besedah pritegne kapital. Pri pridobivanju kapitalskih sredstev imajo sicer danes prednost velika podjetja, poudarja Nueno in dodaja, da imajo lažji dostop do kapitala tudi podjetja, ki imajo dobro vodstvo - Noeno poudarja, da mora biti vodstvo podjetja izjemno motivirano ter dobro plačano -, racionalen globalni razvoj, trdno bilanco stanja, ustrezno rast ter transparentno delovanje. Sicer pa Nueno poudarja še, da so današnji svetovni gospodarski temelji trdni, zato v bližnji prihodnosti ne pričakuje kakšnih večjih gospodarskih kriz. Letošnjega foruma Poslovna šola Bled, ki bo prihodnje leto praznovala 15. obletnico obstoja, se udeležuje približno 90 udeležencev iz desetih držav. Med njimi so po besedah direktorice šole Danice Purg vodilni managerji slovenskih in tujih podjetij, predstavniki ambasad in člani vlade, pridružili pa so se jim tudi managerji bolnišnic. Poleg predsednika države Kučana in profesorja Nuena, ki je hkrati tudi predsednik Mednarodne akademije za management, bosta na forumu inovativno politiko svojih podjetij predstavila tudi predsednik uprave Plive Željko Čovič in direktor razvoja v Krki Aleš Rotar. Sicer pa se bo danes popoldan v blejski Poslovni šoli končal tudi pettedenski seminar iz splošnega managementa Vodenje poslovnih procesov. Purgova bo tako diplome podelila 26 udeležencem seminarja iz šestih držav. Doslej je omenjeni seminar, ki je namenjen hitro napredujočim managerjem, ki prevzemajo strateške odgovornosti v podjetjih, končalo že 481 udeležencev iz 19 držav Evrope, Severne Amerike in Azije.
Internet ustvarja nova delovna mesta
17. 10. 2000 00.00
Internet naj bi do leta 2002 ustvaril deset milijonov delovnih mest v ZDA in Evropi, ki na področju digitalne ekonomije hitro zmanjšuje svoj zaostanek za ZDA. Kot je pokazala raziskava inštituta Andersen Consulting, ki je bila opravljena v ZDA in šestih evropskih državah, bo internet do leta 2002 omogočil 5,8 milijona možnosti za zaposlitev v ZDA in tri milijone delovnih mest v evropskih državah, ki so bile vključene v raziskavo. Omenjena delovna mesta se bodo ustvarila izključno na področju spletnih portalov, programerskega svetovanja, oblikovanja spletnih strani, telekomunikacijskega operaterstva in ponudbe dostopa do interneta. Če bi v raziskavo vključili še druga z internetom povezana zaposlitvena področja, bi skupno število zaposlitev do leta 2002 bilo bistveno večje od desetih milijonov, so zapisali v raziskavi.
Resnični "petek trinajsti"
16. 10. 2000 00.00
Petek trinajsti je bil nesrečen dan za P.D. s hrvaškega otoka Brač, so poročali lokalni časopisi. Revežu, ki je bil že sicer pozen za trajekt za Split, je najprej na avtomobilu počila guma in je trajekt ujel v zadnjem hipu. Potem ko je v Splitu opravil posle in se mu je že zelo mudilo domov, je na hitro pojedel pico, v kateri je našel ogromno muho. Ker je bila pica očitno tudi zastrupljena, je nato še bruhal. Ko mu je le uspelo priti v pristanišče, je na avtu zagledal kazen za napačno parkiranje, med kupovanjem vozovnice za trajekt pa je ugotovil, da je izgubil denarnico.
Na sejo Beneške komisije dva pravna strokovnjaka
10. 10. 2000 00.00
Ena najbolj odmevnih tem v zadnjih dneh je dogajanje v zvezi z Beneško komisijo. Ta bo v soboto obravnavala mnenje treh sodnikov poročevalcev o spremembi našega volilnega sistema. Gre za vprašanje, ki ga je na komisijo naslovil premier Bajuk. Ta je mnenje poročevalcev že dobil, a ga menda ni želel posredovati predsedniku parlamenta. Janez Podobnik pa je dokument nato dobil po svojih kanalih, neposredno od Beneške komisije.
Nobelovi nagrajenci za fiziko
10. 10. 2000 00.00
Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo prejeli trije pionirji na področju novih informacijskih tehnologij: Belorus Zhores Alferov, Nemec Herbert Kroemer in Američan Jack Kilby. Razdelili si bodo nagrado v vrednosti devet milijonov švedskih kron (nekaj več kot milijon evrov), ki jo podeljuje švedski Nobelov sklad. Nagrajeni znanstveniki so bistveno prispevali k razvoju polprevodniških heterostruktur za hitro elektroniko in optoelektroniko, je zapisano v obrazložitvi švedske akademije znanosti. Nagrado jim bo 10. decembra v Stockholmu izročil švedski kralj Carl Gustaf XVI. Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Nizozemca Gerardus't Hooft in Martinus Veltman.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Internetna prihodnost OI
06. 10. 2000 00.00
Olimpijskih iger je konec. Številni opazovalci jih ocenjujejo kot najboljše doslej, mnogi pa se po koncu sprašujejo o vlogi interneta v zvezi z olimpijskimi tekmovanji. Ameriška televizijska hiša NBC je leta 1996 odkupila vse pravice za predvajanje olimpijskih iger v ZDA vse do leta 2008. Zaradi tega je prepovedala kakršno koli objavo avdio in video posnetkov tekmovanj na internetu. Časovna razlika med Avstralijo in ZDA je namreč tako velika, da so si najbolj zagreti oboževalci na internetu lahko ogledali rezultate (brez posnetkov) nekaj ur pred posnetki, predvajanimi na NBC v ZDA. Manjša gledanost posnetkov pa bi lahko v tem primeru predstavljala izpad oglaševalskega prihodka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil strah NBC-ja (ta je celo najel storitve dveh podjetij, da sta patruljirali na internetu in iskali nelegalne posnetke) prevelik, saj stopnja razvoja interneta še ne dopušča kvalitetnih posnetkov dovolj veliki ciljni skupini. Dovolj zmogljive povezave ima po nekaterih analizah le milijon ljudi na svetu. Še bolj paradoksalen podatek pa je ta, da NBC ni prenašal direktnih prenosov preko televizije, tako da so bili najbolj neučakani nekako prisiljeni uporabiti internet. Končna ocena opazovalcev je, da je internet povozil Mednarodni olimpijski komite, ki nanj ni bil pripravljen. Že na naslednjih olimpijskih igrah, leta 2002 v Salt Lake City-ju, bo po napovedih situacija drugačna. Internet je medij, ki gledalcem ponuja več svobode. Pri televiziji so namreč omejeni s tem, kaj bodo videli, na internetu pa si lahko sami najdejo zanimive prenose. Poleg tega jim slednji prinaša tudi bistveno več informacij. Podjetje Quokka, ki je urejalo NBC-jevo olimpijsko spletno stran, je namreč že v pogovorih z atletom Michaelom Johnsonom, na katerega želi na olimpiadi leta 2004 namestiti majhno kamero, ki bi gledalcem preko interneta omogočila, da bi poleg slike prejeli tudi podatke o tem, kako se mu je povečal srčni utrip, dihanje in kako hitro sploh teče.
Uresničuje se vizija drugačne Srbije
06. 10. 2000 00.00
Predsedniški kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) Vojislav Koštunica, ki so ga ljudstvo v Srbiji in velika večina medijev že razglasili za novega jugoslovanskega predsednika, je v intervjuu "novi" državni Televiziji Srbija med drugim povedal, da se je v Srbiji začela oblikovati nova, demokratična oblast, tista, za katero je ljudstvo glasovalo na volitvah 24. septembra.
Finačniki o preoblikovanje pidov
30. 09. 2000 00.00
V organizaciji Ljubljanske borze je v Portorožu potekalo 3. jesensko srečanje finančnikov, na katerem so spregovorili o vidikih optimalne politike dividend po svetu in pri nas, o strategijah za uspešno integracijo po združitvi podjetij ter o problematiki preoblikovanja pidov, na okrogli mizi pa so se dotaknili privatizacije državne lastnine v Sloveniji.
Elektronska odisejada
29. 09. 2000 00.00
Pod tem naslovom je od 13. do 17. septembra v Istambulu potekal 37. letni kongres evropskega združenja kliping agencij FIBEP 2001. Kljub temu, da so
Nov proizvod podjetja Gambit Trade
28. 09. 2000 00.00
Ljubljansko podjetje za računalništvo in informatiko Gambit Trade je na današnji novinarski konferenci predstavilo svojo rešitev za elektronsko spremljanje medijev ClipAgent, ki je primeren predvsem za večja podjetja, ki spremljajo medije in imajo velik pritok raznih informacij iz različnih virov. Poslovna rešitev ClipAgent omogoča popolnoma elektronski kliping, ki vključuje vodenje multimedijske knjižnice, orodja za hitro iskanje po poljubnih ključih, dnevno dostavo poročil preko elektronske pošte, faksa, tiskanih ali drugih medijev ter uporabnikom omogoča dostop preko interneta.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Pogodba med Iskratelom in Si.mobilom
26. 09. 2000 00.00
Pogodba, ki opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Si.mobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, zagotavlja Si.mobilovemu omrežju povečanje kapacitet in pokritosti ter novo funkcionanost na ravni central. Sedanjo zmogljivost bo Si.mobil početveril z razširitvijo centrale in zmogljivejšo tehnologijo. Nadgradnja omrežja (radijskega podsistema) bo omogočila večje število hkratnih pogovorov na istem območju, saj telefonski promet pogovorov v Si.mobilovemu omrežju izjemno hitro narašča. Bogat seznam kakovostnih storitev za svoje naročnike in uporabnike predplačniških paketov bo Si.mobil še razširil. Novosti v Si.mobilovemu omrežju bodo navdušile dosedanje uporabnike, zagotovo pa priavabile tudi nove. Kot novost bodo uvedli GPRS-tehnologijo prenašanja podatkov, ki v slovenskem prostoru odpira povsem novo dimezijo uporabe mobilnih telefonov. Bistveno višje prenosne hitrosti, ki jih ta tehnologija omogoča, bodo uporabnikom nudile storitve z enako hitrostjo, kot jo danes poznajo na običajnem, stacionarnem internetu.
Iskratel in Simobil z roko v roki
22. 09. 2000 00.00
Družba Iskratel svoje več kot šestletno uspešno delo na področju mobilne telefonije GSM potrjuje tudi z novo pogodbo s Simobilom, slovenskim operaterjem mobilne telefonije GSM. Pogodba opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Simobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, so sporočili iz obeh družb.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov EU
22. 09. 2000 00.00
V francoskem mestu Chateau d'Ecouen so danes obrambni ministri Evropske unije začeli neformalno zasedanje, na katerem naj bi po pričakovanjih unija storila enega najkonkretnejših korakov v smeri vzpostavljanja skupnih enot za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Ministri bodo namreč po načrtih odobrili seznam vojakov in opreme, potrebnih za ustanovitev 60.000 članskih enot, ki naj bi bile v skladu s ciljem, zastavljenim decembra lani na vrhu v Helsinkih, vzpostavljene do leta 2003.
Medvešek in Mankoč državna rekorda
20. 09. 2000 00.00
Na olimpijskih igrah v Sydneyju sta nastopila še dva slovenska plavalca in v svojih nastopih postavila tudi nova državna rekorda. Peter Mankoč je na 200 m mešano z 2:03,45 osvojil 18. mesto in le za 12 stotink sekunde zgrešil popoldanski polfinale, Blaž Medvešek pa je bil z 2:01,67 na 200 m hrbtno 23. Polfinale se mu je izmuznil za 59 stotink. V slovenskem taboru z doseženim niso nezadovoljni, saj so v dosedanjih sedmih nastopih zabeležili pet novih državnih rekordov in enega osebnega, žal pa se je Mankoču izmuznil načrtovani polfinale.
V Evropskem parlamentu o Sloveniji
14. 09. 2000 00.00
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je danes na zasedanju v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija po letu 1998 pospešila usklajevanje nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske unije, vendar državo pri tem opozoril, da so za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja skupne zakonodaje potrebne še precejšnje izboljšave na področju uprave. Slovenijo so poslanci opozorili tudi na potrebo po privatizaciji zavarovalnic in izvedbo pokojninske reforme.