Hrvaški
Picula o odprtih vprašanjih s Slovenijo
07. 02. 2001 00.00
V reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bo nujen kompromis, če pa do dogovora kljub temu ne bo prišlo, bi te probleme veljalo prepustiti arbitraži, je v pogovoru za današnji zagrebški časnik Vjesnik dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
Hrvaška za mednarodne policijske enote na meji z BiH
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada popolnoma podpira predlog predsednikov vlad Velike Britanije in Italije Tonyja Blaira in Giuliana Amata, da bi na mejo med BiH in Hrvaško razporedile dodatne mednarodne policijske sile z namenom preprečitve prihoda velikega števila ilegalnih prebežnikov v države članice EU, je danes na redni novinarski konferenci dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Slovenija pripravljena na članstvo v zvezi Nato
03. 02. 2001 00.00
O tem, kdo naj bodo nove članice zveze Nato, oziroma ali naj se zavezništvo sploh širi, ne smejo odločati nečlanice zavezništva, niti to vprašanje ne sme biti predmet zakulisnih dogovarjanj, temveč je ključno izpolnjevanje pogojev za članstvo in konkreten prispevek države k varnosti zveze Nato, je v svojem govoru na 37. mednarodni konferenci o varnostni politiki v Münchnu poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Dodal je, da bo Slovenija ob vrhu zavezništva v Pragi oktobra prihodnje leto pripravljena, kot je bila pripravljena že leta 1997 v Madridu. Članstvo v zvezi Nato ni le slovenski politični cilj, temveč uživa podporo širše javnosti in večine političnih strank v državi. Slovenija se na članstvo pripravlja, je dejal Rupel in pojasnil, da je vlada nacionalno strategijo vključevanja v Nato sprejela že februarja 1998.
Preiskava eksplozije v Zagrebu
02. 02. 2001 00.00
Zagrebška policija je uvedla preiskavo proti za zdaj še neznanemu storilcu, ki je podtaknil bombo na partizansko grobnico narodnih herojev na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Vodja zagrebške policije Ivan Babić je povedal, da so proti neznanemu storilci na pristojnemu organu vložili kazensko ovadbo.
Eksplozija na Mirogoju
01. 02. 2001 00.00
Na zagrebškem pokopališču Mirogoj je močna eksplozija popolnoma uničila partizansko grobnico narodnih herojev. V eksploziji, ki se je slišala po širšem središču Zagreba, ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka je takoj prispela hrvaška policija, ki pa za zdaj ne želi dajati informacij.
Seja sveta za nacionalno varnost
01. 02. 2001 00.00
Svet za nacionalno varnost je na seji obravnaval aktualne zunanjepolitične prioritete Slovenije v letošnjem letu. Posebno pozornost so člani sveta namenili odprtim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško, zlasti problematiki določitve poteka državne meje, Nuklearne elektrarne Krško in dolgu zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem. Po razpravi, ki sta se je udeležila tudi predsednik republike Milan Kučan in predsednik DZ Borut Pahor, so člani med drugim podprli pripravljenost Slovenije za podporo Hrvaški pri njenem približevanju Evropski uniji in drugim evropskim integracijam.
Tožba hrvaških varčevalcev LB
01. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada je na seji sprejela predlog generalnega državnega pravobranilca, da Slovenijo v tožbi hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope zastopa pravna pisarna Cleary Gottlieb Steen and Hamilton.
Trnovski trceti
31. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo danes začel že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga trnovsko društvo skupaj z Društvom slovenskih pisateljev organizira že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Prvi dan na Trnovskih tercetih pričakujejo več besednih umetnikov. To so hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in slovenska pesnica Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren v Trnovem zvrstili domači pesniki Neža Maurer, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo.
Vukasović predstavil vsebino pisma
30. 01. 2001 00.00
Vukasović je delegaciji Evropske unije v Zagrebu in Sloveniji ter glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu poslal pismo, s katerim želi Bruselj obvestiti, da so slovenske oblasti leta 1991 zamrznile 309 milijonov nemških mark in po njegovem nezakonito ustanovile Novo ljubljansko banko, dolg varčevalcev pa so prepustili stari banki. Glavna ovira pri poravnavi dolgov je, kot pravi Vukasović, premier Drnovšek, ki v hrvaški vladi ustvarja zmedo.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke
29. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.
Vukasović obtožuje Drnovška
29. 01. 2001 00.00
Predstavnik hrvaških varčevalec pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) Božidar Vukasović je vodji delegacije Evropske unije v Zagrebu Peru Vintherju poslal pismo, v katerem slovenskega premiera Janeza Drnovška med drugim obtožuje, da se poigrava s kolegi v hrvaški vladi in zavira reševanje odprtih vprašanj. Omenjeno pismo so iz Zagreba že posredovali v Bruselj glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu.
Autocommerce tudi v turizmu
29. 01. 2001 00.00
Ljubljanska družba Autocommerce med številnim področji, na katerih je dejavna, vidi veliko priložnost nadaljnjega razvoja tudi v turizmu. Turistična agencija Emona Globotur, ki jo je Autocommerce globoko zadolženo kupil leta 1997, je sanirana, vse obveznosti so poravnave, možnosti razvoja pa se kažejo predvsem na hrvaškem trgu. Ker se zavedajo tudi pomena jugoslovanskega trga za slovensko gospodarstvo, bodo konec februarja skupaj s Slovensko turistično organizacijo peljali v Beograd predstavnike slovenskih turističnih podjetij. Zelo uspešno pa je tudi drugo Autocomerceovo turistično podjetje Kompas Magistrat, pod katerega okriljem delujejo hotel Austrotel, motel Medno in restavracija Rotovž, so predstavniki Autocommerca povedali na današnji novinarski konferenci.
Osmi Trnovski terceti
28. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo v sredo, 31. januarja, pričel tradicionalni, letos že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga KUD France Prešeren in Društvo slovenskih pisateljev organizirata že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren zvrstili Neža Maurer, hrvaški pesnik Delimir Rešicki, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.
Večje zaupanje v hrvaške banke
28. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.
GZS pomaga Steklarni Rogaška
25. 01. 2001 00.00
Po nedavnem požaru v Steklarni Rogaška v Rogaški Slatini, ki je v soboto, 20. januarja, izbruhnil v obratu kislinske polirnice, je vodstvo steklarne zaprosilo Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) za pomoč pri urejanju postopkov s hrvaškimi oblastmi. Steklarna se namreč dogovarja za začasno finaliziranje svojih izdelkov v hrvaških podjetjih v Kutini in Vrgovcu, proizvodi iz teh dveh podjetij pa bodo v celoti namenjeni izvozu. Predsednik GZS, Jožko Čuk, se je zato povezal s predsednikom Gospodarske zbornice Hrvaške Nadanom Vidoševićem in ga prosil, da pri pristojnih hrvaških oblasteh poskuša doseči poenostavljanje postopkov urejanja dokumentov in transporta proizvodov Steklarne Rogaška na Hrvaškem. Na GZS upajo, da pristojni hrvaški organi ne bodo ovirali prostega pretoka tega blaga čez mejo.
Račan o dobrih odnosih
24. 01. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je pred hrvaškim saborom danes dejal, da so dobri odnosi s Slovenijo strateški interes Hrvaške. Po njegovih besedah pot hrvaške v Evropsko unijo vodi prek Slovenije.
Vukovarski Srbi v hrvaški vojski
22. 01. 2001 00.00
Srbski mladci iz zadnje enklave, ki je pripadla hrvaški državi, bodo kmalu služili v hrvaški vojski. To bodo prvi Srbi iz vzhodne Slavonije po letu 1991, ki bodo služili v hrvaški vojski. Doslej je na služenje veljal moratorij. Zagrebška vlada se je sicer strinjala, da preloži vojaško službo za tiste študente, ki se šolajo v Srbiji, starejše od 27 let pa naj bi prekvalificirala v rezerviste.
Sedem let Apokalipse
22. 01. 2001 00.00
S ponedeljkom se začenja teden kulturno-umetniškega društva in revije Apokalipsa, ki praznuje sedmo leto ustvarjanja. Do petka, 26. januarja, se bodo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani zvrstile okrogle mize, predstavitev pesniške zbirke Iva Volariča Fea in antologije slovenskega haikuja v slovaški reviji Romboid, potekal pa bo tudi pogovor o antologiji mlade slovenske poezije v hrvaški reviji Quorum. Vse prireditve se bodo pričenjale ob 18. uri.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
Požar v Steklarni Rogaška
20. 01. 2001 00.00
V Steklarni Rogaška je danes ob približno 14.45 zagorelo v obratu kislinske polirnice. Gasilci so ogenj že pogasili, vzrok požara pa še ni znan. V steklarni zagotavljajo, da ni prišlo do večjega izlitja nevarne kisline, tudi poškodovan ni bil nihče, gospodarske posledice požara pa bodo zelo hude, je poročal Radio Slovenija. S celjskega centra za obveščanje in alarmiranje so sporočili, da se je med požarom razlila manjša količina kisline, ki jo uporabljajo v tehnološkem procesu v polirnici. Kislino nevtralizirajo za to usposobljeni gasilci, o nesreči pa so obvestili vse pristojne inšpektorje, ki še ugotavljajo posledice razlitja.
Picula odpisal Ruplu
19. 01. 2001 00.00
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelić je državnemu sekretarju na slovenskem zunanjem ministrstvu Ignacu Golobu danes izročil pismo hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule, v katerem je ta odgovoril na pismo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla z 8. decembra lani, so sporočili z MZZ. Kot je znano, je minister Rupel v decembrskem pismu izrazil prepričanje, da je potrebno nadaljevati dialog med državama tam, kjer se je končal ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Sloveniji lani spomladi.
Kučan o rešitvi vprašanj s Hrvaško
18. 01. 2001 00.00
Predsednik Kučan je danes sprejel predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomčića, ki se s parlamentarno delegacijo mudi na enodnevnem obisku v Ljubljani. Hrvaški parlamentarci so se poleg obiska pri predsedniku Kučanu udeležili še srečanja s slovenskimi kolegi in s premierom Janezom Drnovškom. Obisk je bil predvsem vljudnosten, za edino zanimivost pa je poskrbel predsednik hrvaškega parlamenta, ki je odprl vprašanje statusa hrvaške manjšine v Sloveniji.
Duran Duran v Zagrebu
17. 01. 2001 00.00
Hrvaški ljubitelji pop glasbe si bodo lahko 27. januarja v Domu športov v Zagrebu ogledali nastop britanske skupine Duran Duran s karizmatičnim pevcem Simonom Le Bonom na čelu. Skupina se je na svetovno turnejo podala po izidu najnovejšega albuma Pop Trash. Gre za eno največjih pop-skupin vseh časov, ki bo po britanski in ameriški turneji nastopila tudi na Hrvaškem. Kot predskupina bo nastopila hrvaška zasedba Flare.
195144ukanović v Zagrebu
16. 01. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović se je v Zagrebu na neuradnem srečanju sešel s hrvaškim premierom Ivico Račanom in predsednikom sabora Zlatkom Tomčićem. Kot so potrdili na hrvaški vladi, je Tomčić za črnogorskega sogovornika pripravil neuradno kosilo, ki se ga je udeležil tudi premier Račan. Govorili so o odnosih med Hrvaško in Črno goro ter o aktualnih vprašanjih na območju. 195144ukanović se bo drevi neuradno srečal tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Somaševanje Bozanića in Rodeta
14. 01. 2001 00.00
Prvi pastir cerkve na Hrvaškem - zagrebški nadškof in metropolit Josip Bozanić - je ob sklepu že 13. tradicionalne prireditve Božičnih dnevov hrvaških katoličanov v Sloveniji v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta vodil praznično bogoslužje.
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.