Hrvaški
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Bohinc in Pogorevc v Ormožu
29. 12. 2000 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je danes v spremstvu generalnega direktorja policije Marka Pogorevca obiskal Ormož, kjer se je seznanil s problematiko ilegalnih migracij in drugimi aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečujejo tamkajšnji policisti. Po ministrovih besedah so na ta način dobili jasno sliko o tamkajšnjih razmerah, seznanili pa so se tudi s pogoji, v katerih živijo tukajšnji prebivalci. Minister je med drugim napovedal, da bo vlada v začetku prihodnjega leta sprejela sveženj ukrepov v zvezi s to problematiko in da bo morala med drugim nameniti več denarja za delo policije ter zaposliti večje število policistov.
Prevzem Istarske banke
29. 12. 2000 00.00
Na podlagi sklepa delničarjev Istarske banke, sprejetega na sredini skupščini, sta Dalmatinska banka iz Zadra in mednarodni investicijski sklad Regent fond iz Londona formalno prevzela Istarsko banko. S tem se je končala večmesečna agonija omenjene banke in njenih varčevalcev, ki je trajala od marca letos, v četrtkovi številki poroča hrvaški časnik Vjesnik. Delničarji Istarske banke so z večino glasov sprejeli predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala Istarske banke z 213 na 31 milijonov kun, potem pa sprejeli sklep o izdaji novih delnic v korist Dalmatinske banke, ki je v večinski, 60-odstotni lasti Regent fonda, v vrednosti 183,75 milijona kun. Dalmatinska banka je tako pridobila 87-odstotni lastniški delež v Istarski banki. Kot je znano, se je za dokapitalizacijo Istarske banke potegovala tudi Nova Ljubljanska banka (NLB). Za prevzem večinskega deleža v tej hrvaški banki, s katero je v preteklosti že sodelovala, je NLB ponudila 150 milijonov kun.
Proti Jorasu vložili prijavo
28. 12. 2000 00.00
Istrska policijska uprava je včeraj sporočila, da so proti Jošku Jorasu vložili prijavo zaradi prekrška, ker je v torek ob slovenskem dnevu samostojnosti na svoji hiši v Škrilah izobesil slovensko zastavo in zastavo občine Piran, je v današnji izdaji poročal hrvaški dnevnik Večernji list. Tiskovna predstavnica uprave je dodala, da so Jorasa prijavili zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru ter da je Joras po opozorilu policije zvečer zastavi umaknil.
Slovenske aktivnosti v Paktu stabilnosti
27. 12. 2000 00.00
Slovenija bo v prvi polovici leta 2001 sopredsedovala delovnemu omizju demokratizacija in človekove pravice v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. V sklopu tega omizja je Slovenija že v letu 2000 v sodelovanju s Svetom Evrope vodila delovno skupino za človekove pravice in manjšine, podporo pa sta dobila dva slovenska projekta: ustanovitev mednarodnega centra za medetnične odnose in manjšine ter mednarodne podiplomske šole ekonomije za južno in jugovzhodno Evropo.
Joras spet izobesil zastavi
27. 12. 2000 00.00
Joško Joras je na svoji hiši v Mlinih včeraj, na dan slovenske samostojnosti, spet izobesil dve zastavi - slovensko in občinsko, danes poročajo slovenski in hrvaški časniki. Hrvaški policisti naj bi od Jorasa zahtevali, naj zastavi sname. Časnik Delo, ki se sklicuje na neuradne vire na Hrvaškem, je poročal, da naj bi hrvaški policisti nameravali Jorasa zaradi izobešanja obeh zastav vnovič prijaviti sodniku za prekrške in sicer zaradi vznemirjanja javnosti in kaljenja javnega reda in miru.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Norveška podvojila pomoč Hrvaški
20. 12. 2000 00.00
Norveška bo v naslednjem letu podvojila gospodarsko pomoč Hrvaški z zdajšnjih 12,2 milijona nemških mark na 24,4 milijona, je v Zagrebu po pogovorih s hrvaškim premierom Ivico Račanom napovedal norveški premier Jens Stoltenberg. Stoltenberg je dejal, da za gospodarsko sodelovanje obstajajo vsi pogoji, s poudarkom, da sta Hrvaška in Norveška pomorski državi z razvitim ribištvom in ladjedelništvom. Račan pa je dejal, da bo Hrvaška pomoč porabila za obnovo v vojni porušenih območij in za vrnitev beguncev. Stoltenberg se bo sestal še s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Novi hrvaški veleposlanik
20. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel poverilna pisma novoimenovanega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. V pogovoru, ki je sledil uradni slovesnosti, je predsednik Kučan poudaril, da je že skrajni čas, da vzdušje slovensko-hrvaških odnosov ne krojijo več umetni zapleti in obmejni incidenti. Oba pa sta se strinjala, da bi državi morali začeti reševati odprta vprašanja.
Policistova puška se je sprožila
19. 12. 2000 00.00
Direktor Policijske uprave Maribor Milan Čuš je novinarjem danes pojasnil okoliščine dogodkov v Godeninski grabi na območju Ormoža v noči s ponedeljka na torek, ko se je enemu od policistov, ki sta poskušala ustaviti dve vozili s prebežniki na slovensko-hrvaški meji, sprožila puška in pri tem smrtno ranila doslej še neidentificiranega begunca, po vsej verjetnosti državljana Irana. Policista sta pripadnika posebne enote Policijske uprave Maribor, ki je včeraj popoldne dodatno okrepila varovanje zelene meje. Okoli 20. ure sta iz hrvaške smeri pripeljali dve osebni vozili, ki sta se na policistov znak najprej ustavili, nato pa hitro odpeljali, eno proti Sloveniji, drugo pa vzvratno nazaj proti Hrvaški. Pri tem je prvo vozilo z ogledalom zadelo enega od policistov, drugega policista pa je vozilo pri vzvratni vožnji povleklo za seboj in se nato zaustavilo v obcestnem jarku.
Pliva kupila britanski Pharmascience
19. 12. 2000 00.00
Hrvaški farmacevtski gigant Pliva je za 3,4 milijone britanskih funtov (5,3 milijona dolarjev) kupila britansko farmacevtsko podjetje Pharmascience, ki ima v lasti farmacevtsko podjetje Dominion Pharma. Slednje je lani ustvarilo za 4,3 milijona funtov prometa. S prevzemom podjetja Dominion, ki zagotavlja neposredni dostop na britanski trg in izkušene strokovnjake, je hrvaška Pliva naredila prvi korak pri uresničevanju svoje strategije, da nastopa na pomembnih zahodnih trgih.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Novi dokumenti o meji ob Dragonji
16. 12. 2000 00.00
V hrvaških arhivih naj bi odkrili nove dokumente, ki naj bi po trditvah iz Zagreba dokazovali, da je ozemlje na levem bregu reke Dragonje nesporno Hrvaško in da je hrvaško pristojnost nad spornimi zaselki še pred nekaj leti priznaval tudi Joško Joras.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Poziv istrskih poslancev vladi
13. 12. 2000 00.00
Poslanci iz slovenske Istre Aurelio Juri, Dorijan Maršič in Roberto Battelli so zaradi zadnjih zapletov v hrvaško-slovenskih odnosih danes vlado pozvali, naj državnemu zboru čimprej predloži v sprejem Zakon o ratifikaciji Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS) ter pristopi pospešeno in z večjim občutkom k iskanju dogovora, ki bo omogočil končno ugotovitev in označitev meje v Istri ter še posebej odpravo vsakega pomisleka glede suverenosti nad zaselki na levem bregu Dragonje.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Nove različice meje v Piranskem zalivu
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški dnevnik Večernji list je poročal, da je Slovenija Hrvaški septembra poslala nov predlog reševanja vprašanja Piranskega zaliva v treh različicah, ki predvidevajo, da bo Hrvaška zadržala svojo morsko mejo z Italijo, Slovenija pa bo svoje teritorialno morje povezala z mednarodnimi vodami v Jadranskem morju. Tako bosta obe državi uživali vse pravice in ugodnosti, ki sta jih že imeli v času nekdanje skupne države, ki na morju ni ustvarila republiške meje.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Vouk opozarja na odločbo
12. 12. 2000 00.00
Narodni svet koroških Slovencev je danes v Celovcu priredil novinarsko konferenco, na kateri je Rudi Vouk kot vlagatelj pritožbe predstavil posledice najnovejše odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je uredba avstrijske vlade, ki zadeva sodišča, upravne oblasti in druge urade, kjer je slovenščina dovoljena kot dodatni uradni jezik, protiustavna. Iz omenjene uredbe je izključena občina Dobrla vas, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu s tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ASDP).
Rupel pisal Piculi
11. 12. 2000 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob koncu tedna pisal hrvaškemu kolegu Toninu Piculi, v katerem je izrazil prepričanje, da je treba nadaljevati dialog med državama tam, kjer se je končal ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Sloveniji spomladi letos.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Zmaga Celjanov proti turškim prvakom
09. 12. 2000 00.00
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 5. krogu lige prvakov (skupina A) premagali ASKI Ankaro s 34:31 (16:17). V odsotnosti treh poškodovanih nosilcev igre - Romana Pungartnika, Uroša Šerbca in Tomaža Tomšiča - celjska zasedba resda ni blestela, pot do zmage je bila trnova in dosežena šele v zadnjih petnajstih minutah dvoboja. V igri slovenskega prvaka so bile v prvem delu igre velike rezerve, predvsem v igri v obrambi, prav tako pa je bil pod svojim evropskim povprečjem vratar Dejan Perič, ki je v prvem polčasu zbral zanj skromne štiri obrambe. V nadaljevanju so Celjani nadaljevali s povprečno igro, kar so motivirani gosti iz turške prestolnice s pridom izkoristili in se brez večjih težav "sprehajali" skozi domačo obrambo. V 39. minuti so gledalci v dvorani Golovec obnemeli, kajti ASKI je povedel s 23:20, predstava domačinov pa ni vzbujala pretiranega upanja na preobrat. Dve zaporedni izključitvi na turški strani so Šojatovi varovanci s pridom izkoristili, prebudil se je Rastko Stefanovič, ki je s tremi zaporednimi zadetki Celjane vnovič povedel do vodstva z 28:27, svoje pa je dodal tudi vratar Dejan Perič, ki je v seriji ubranil številne tekmečeve strele. Srečanje so celjski rokometaši in privrženci dočakali evforično, a hkrati zaskrbljeno, kajti tekma je terjala še en davek: poškodoval se je namreč tudi Alvaro Načinovič.
Stavka v javnih službah na Hrvaškem
08. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se je davi začela enodnevna stavka 100.000 državnih uslužbencev, zaposlenih v šolstvu, zdravstvu, socialnih ustanovah, kulturi in državni upravi. Stavko so pripravili mestni sindikati državnih uslužbencev, ki protestirajo, ker je vlada zavrnila zahtevo po zvišanju plač, izplačilu božičnice in ni priskrbela daril za otroke.
Potepanje po poteh Šavrinke Marije
07. 12. 2000 00.00
Potepanje po poteh Šavrinke Marije je naslov etnološke monografije, ki sta jo na današnji novinarski konferenci predstavili avtorici, etnologinji Špela Ledinek in Nataša Rogelja. Gre za zanimivo študijo o Šavrinkah, katerih podoba se je med prebivalci Istre v tem stoletju uveljavila predvsem kot podoba žensk, ki so se ukvarjale z nakupovanjem in preprodajo jajc v Istri. Študija se v veliki meri naslanja na pogovore in zapiske Šavrinke Marije France, ki je med obema svetovnima vojnama v hrvaški Istri kupovala jajca in potem po svoji trgovski poti peš hodila v Trst, kjer jih je prodajala. Avtorici sta se leta 1995 tudi sami odpravili po isti poti ter naredili serijo fotografij, iz česar je nastal "fotostrip", ki v osrednjem delu knjige s fotografijami in opisi rekonstruira Marijino pot.
Preobrat v hrvaški medijski aferi
06. 12. 2000 00.00
Županijsko državno tožilstvo v Zagrebu je zaradi pomanjkanja dokazov prekinilo preiskavo proti lastniku največje hrvaške založniške hiše EPH Ninoslavu Paviću in proti lastniku zasebne televizije OTV Vinku Grubišiću, akterjema t.i. "medijske afere", ki jo je sprožil dnevnik Republika z objavo dokumentov o obstoju tajne zločinske organizacije, ki nadzira 80 odstotkov vseh hrvaških medijev.