Hrvaško
Uspešno poslovanje Atomskih Toplic
01. 12. 1997 11.59
V zdravilišču Atomske Toplice Podčetrtek so v prvih devetih mesecih letos ustvarili 167.143 nočitev, kar je za dva odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Pomenljivo je, da se je število tujih gostov povečalo za petino. Sicer pa je 90 odstotkov vseh gostov tega naravnega zdravilišča ob hrvaško-slovenski meji domačih, desetina pa tujih, od tega največ Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Hrvatov.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Obnovili železniški promet med ZRJ in Hrvaško
11. 11. 1997 00.00
Po več kot šestih letih je iz Vinkovcev krenil vlak proti Šidu. Tako so vnovič vzpostavili redni železniški promet med Hrvaško in ZR Jugoslavijo. Na progi bosta vozila dva vlaka dnevno, ki bosta imela v obeh krajih zvezo z vlaki, namenjenimi v notranjost Hrvaške oziroma ZRJ. Potnik na progi Zagreb-Beograd bo moral presesti dvakrat, prvič v Vinkovcih, nato pa na meji.
Za boljše sodelovanje med Slovenijoo, Italijo in Hrvaško
22. 09. 1997 00.00
Ob koncu mednarodnega posvetu Jadran v Evropi, ki je potekal na Brionih, so udeleženci poudarili, da bi morale hrvaške, slovenske in italijanske državne ustanove, pristojne za ribolov, več sodelovati ne dvostranski in večstranski ravni, da bi rešili skupne težave v zvezi z ribolovom na Jadranu. Rezultati skupnih pogovorov bi morali biti podlaga za sprejemanje odločitev o količini ulova v Jadranu, so ugotovili udeleženci. Posebno so poudarili pomen skupnega znanstvenega projekta Medits, ki ga financira EU, v okviru katerega spremljajo trideset gospodarsko pomembnih ribjih vrst. Razpravljali so tudi o delu državnih ustanov, pristojnih za morski ribolov, ter izmenjavi predpisov s področja ribolova, katerega namen je učinkovitejši nadzor na morju in preprečevanja ribolova na črno.