Krivic
Omizje o pomenu ustavnega sodišča
19. 11. 2000 00.00
V okviru izobraževalnega seminarja s temo Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt, ki ga je na Bledu pripravilo Akademsko društvo pravnik pri ljubljanski pravni fakulteti, so danes slovenski vrhunski ustavno-pravni strokovnjaki, med drugim Ciril Ribičič, Peter Jambrek, Matevž Krivic in Lojze Ude, spregovorili o aktualnih temah ustavnega prava v Sloveniji. Osrednjo pozornost so namenili pričakovanim spremembam ustave v zvezi z volilnim sistemom in imenovanjem vlade ter regionalizacijo Slovenije. Prav tako so spregovorili o že sprejetih spremembah ustave v delu, ki govori o volilnem sistemu. Pravni strokovnjaki so govorili tudi o vprašanju referendumov, so sporočili organizatorji.
Ostan nadaljuje gladovni protest
17. 11. 2000 00.00
Iztok Ostan nadaljuje gladovni protest. "Namesto odpravljanja krivic me 'iz humanitarnih razlogov' poskušajo odpraviti z miloščino odstavljenemu učitelju," je Ostan v izjavi za javnost komentiral zadnja stališča senata omenjene fakultete. "Kaže, da vodstvo FPP ni doumelo bistva mojega gladovnega protesta. To pa je, da se uredijo kritične razmere na univerzi, odpravijo nezakonitosti, izboljša kvaliteta znanja in zagotovi varnost kritikov takšnega stanja pred sankcijami," je zapisal stavkajoči. "Tri minimalne zahteve za prekinitev gladovnega protesta (nanašajo se na svobodo izražanja kritične misli) sem postavil predvsem zato, da pripravim vodstvo univerze in fakultete, da se opraviči za nezakonitosti in da se na konkretnem primeru pokaže, da so takoj pripravljeni začeti reševati probleme," je opozoril Ostan.
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Krivic pisal beneški komisiji
04. 10. 2000 00.00
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je na sporočilo sekretarja t.i. beneške komisije, da so trije poročevalci komisije že pripravili poročilo o "slovenskem primeru" (komisija naj bi ga obravnavala 14. oktobra) odzval z odprtim pismom beneški komisiji. Krivic med drugim opozarja na enostransko informiranost komisije in pri tem izpostavlja nekaj ustavnopravnih elementov, pomembnih zlasti za presojo vprašanj v zvezi s spremembo ustave. Po njegovih besedah je težko razumljivo, kako so lahko ugledni pravni strokovnjaki pripravili poročilo o tako zapletenem in skrajno spornem primeru na podlagi informacij zgolj ene strani v sporu, razen če so se omejili na vprašanje, ali državni zbor sme po predpisanem postopku spremeniti ustavo. Dvom po njegovih besedah vzbuja dejstvo, da je že pred vlado Andreja Bajuka podobno vprašanje komisiji zastavil njen član in sedanji minister za notranje zadeve Peter Jambrek, "torej glavni avtor sporne odločbe ustavnega sodišča, iz katere ves problem izvira".
Ustanovljena skupina za področje regionalizma
31. 05. 2000 14.06
Komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe je ustanovila 15-člansko skupino strokovnjakov za področje regionalizma, ki bo sodelovala pri obravnavi predloga skupine poslancev na čelu s Cirilom Ribičičem (ZLSD) za črtanje 143. člena ustave; z odpravo prostovoljnega odločanja o povezovanju občin v pokrajine bi namreč po mnenju pobudnikov odpravili oviro za regionalizacijo Slovenije, ki bi bila primerljiva z ureditvijo v državah EU.
Redno zasedanje DZ
11. 05. 2000 15.20
DZ je v nadaljevanju rednega zasedanja po skrajšanem postopku sprejel noveli zakona o upravnih taksah in proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter v drugi obravnavi sprejel spremembe zakona o popravi krivic.
Minister Gaspari za odškodnino
14. 03. 2000 20.22
Finančni minister Mitja Gaspari se mudi na obisku v Združenih državah. V pogovorih z namestnikom ameriškega finančnega ministra se je zavzel, da bi tudi slovenski prisilni delavci v času nacizma dobili del odškodnine. Gre za 10 milijard mark, ki so jih zbrala nekatera nemška podjetja in nemška vlada.
DZ bo danes volil in imenoval
23. 02. 2000 14.06
Državni zbor danes nadaljuje včeraj začeto redno zasedanje z volitvami in imenovanji, zatem bo v drugem branju vzel pod drobnogled zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine ter prešel na odločanje o štirinajstih dokumentih iz svežnja t.i. evropske zakonodaje.
Seja zaradi nesklepčnosti odpadla
03. 02. 2000 14.53
Odbor DZ za notranjo politiko in pravosodje naj bi danes začel dvodnevno sejo, na kateri naj bi obravnaval vrsto zakonov, vendar je seja zaradi nesklepčnosti odpadla. Odbor se bo vnovič skušal sestati jutri, 4. februarja, ob 11. uri. Na dnevnem redu seje odbora so med drugim novela zakona o sodiščih po hitrem postopku, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v tretji obravnavi ter novela zakona o popravi krivic in zakon o orožju v drugi obravnavi.
Sporazum z evangeličansko skupnostjo
25. 01. 2000 21.44
Vlada in slovenska evangeličanska skupnost sta danes podpisali sporazum o pravnem položaju te cerkve pri nas. Gre za prvi sporazum z evangeličansko cerkvijo, ureja pa njen status, določa ustanavljanje šol, vrtcev in cerkvenih združenj, cerkvene dobrodelne organizacije pa izenačuje z ostalimi.
Intelektualci proti sporazumu med Slovenijo in cerkvijo
30. 11. 1999 21.17
Zgodbi o sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem ni videti konca. Potem, ko je domnevne nepravilnosti v osnutku besedila v javnosti razgrnil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, se je s pismom predsednikoma vlade in države oglasilo še 140 podpisnikov, med njimi so nekateri vidni intelektualci predvsem liberalne provenience. Pismo je očitno naletelo na odziv; nekatere podpisnike je danes predsednik vlade povabil na kosilo.
Krivic poslal odprto pismo premieru in ministrom
21. 11. 1999 11.48
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je kot državljan z odprtim pismom obrnil na predsednika vlade in ministre, in sicer v zvezi z zadnjimi javnimi polemikami glede sklepanja sporazuma med vlado in Slovensko škofovsko konferenco (SŠk).
Fini obtožuje
09. 10. 1999 08.49
Predsednik Nacionalnega zavezništva (AN) Gianfranco Fini je na sinočnjem shodu v Trstu poudaril, da je zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji čisto nepotreben in krivičen, pa tudi šovinističen in nacionalističen. Slovenijo je obtožil, da vodi nacionalistično politiko, zavzel pa se je tudi za preštetje slovenske manjšine, da se končno izve, koliko ljudi govori slovensko.
Dnevi slovenske uprave
23. 09. 1999 11.58
V organizaciji Visoke upravne šole se bodo danes v Portorožu začeli 6. dnevi slovenske uprave, ki bodo potekali do sobote, 25. septembra. V okviru tridnevnega simpozija bo približno 190 udeležencev razpravljalo o parlamentarizmu v Sloveniji, poteh in čereh reforme slovenske javne uprave ter o lokalni samoupravi in regionalizmu.
Bizjak o delovanju urada za človekove pravice
09. 08. 1999 19.33
Urad varuha človekovih pravic je v prvem letošnjem polletju prejel 1660 pobud, kar je 4,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje števila novoprispelih pobud je lahko rezultat reševanja nekaterih problemov, ki zadevajo širši krog ljudi; gre zlasti za zadeve s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o popravi krivic, uspešnejše pa se je začela reševati tudi problematika vojaških stanovanj, je na današnji novinarski konferenci poudaril varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki ob tem dodaja, da sicer bistvenega izboljšanja pravne varnosti ni, zlasti zaradi dolgotrajnosti številnih postopkov. Eden perečih problemov tako še naprej ostajajo zaostanki, še zlasti na sodiščih, ki se po Bizjakovih besedah še niso zmanjšali.
DeSUS za proporcionalni volilni sistem
15. 07. 1999 15.34
DeSUS ocenjuje, da je proporcionalni volilni sistem za Slovenijo najprimernejši, saj v DZ omogoča zastopanje različnih interesov volivcev. DeSUS izraža nestrinjanje z mnenji nekaterih, da bi z neuveljavitvijo večinskega dvokrožnega volilnega sistema nastala ustavna kriza.
Vedno manj možnosti za večinski volilni sistem
07. 07. 1999 20.13
V državnem zboru še vedno odmeva sinočnja, že druga zavrnitev zakona o večinskem volilnem sistemu. Predlagatelji, socialdemokratska stranka (SDS), bi morala zbrati dvotretjinsko večino, ZA pa je glasovalo le 50 poslancev.
Shell Slovenija in Petrol podpisala sporazum o nakupu Shellove maloprodajne mreže v Sloveniji
23. 05. 1999 17.27
Direktor Shell Slovenija d.o.o. Samo Krivic in predsednik uprave slovenske naftne družbe Petrol, d.d., Janez Lotrič sta včeraj v Ljubljani podpisala sporazum o nakupu Shellovih črpalk in zemljišč v Sloveniji, so sporočili iz Petrola.
Strokovnjaki o reformi volilnega sistema
02. 12. 1998 15.02
Društvo za ustavno pravo, Slovensko politološko društvo in Teorija in praksa so na fakulteti za družbene vede organizirali strokovno konferenco, na kateri so udeleženci razpravljali o reformi volilnih sistemov v sodobnih parlamentarnih državah. Razprave so se udeležili univerzitetni profesorji dr. Franci Grad, dr. Igor Lukšič, dr. Niko Toš, dr. Janko Prunk in doc. dr. Drago Zajc, bivši ustavni sodnik Matevž Krivic in predsednik Društva za ustavno pravo dr. Ivan Kristan. Poleg naštetih je v pogovoru sodeloval še dr. Slavko Gaber.
Švicarske banke kljub svetovnim krizam optimistične
25. 11. 1998 08.25
Tradicionalno stabilne švicarske banke so letos v luči krize na svetovnih finančnih trgih doživele zelo živahno in predvsem zelo naporno leto, vendar pričakujejo analitiki v letu 1999 mirnejši potek dogodkov in v celoti večje dobičke. Za začetek sta morala letos Credit Suisse Group in novo nastali gigant UBS AG, ki združuje nekdanji Union Bank of Switzerland in Swiss Bank Corp., preživelim in sorodnikom žrtev holokavsta v izogib drugim sankcijam in več milijard vredni tožbi v ZDA plačati 1,25 milijarde dolarjev zaradi krivic in grehov iz druge svetovne vojne. Poročila o združitvi Credit Suisse z Deutsche Bank so potem poleti njene delnice pognale v višine, vendar je Credit Suisse hkrati občutno prizadela finančna kriza v Rusiji, ker je banka glavni vir posojil ruskim podjetjem. Kljub težavam bodo banke tudi letos zabeležile dobiček v pričakovani višini 2,3 milijarde dolarjev, v evropski monetarni uniji pa bo, kot pravijo švicarski strokovnjaki, za švicarske banke, ki niso nacionalno orientirane kot večina drugih evropskih bank, kopica poslovnih priložnosti.
Shell bo prodal črpalke in zemljišča
12. 11. 1998 15.45
Shell Slovenija, ki je napovedal umik iz maloprodaje na slovenskem trgu, bo prodal vse nepremičnine, ki vključujejo črpalke in zemljišča. Kot je povedal direktor Shella Slovenije Samo Krivic, bo prodaja tekla prek prodajnega agenta, ki že pripravlja predstavitveni bilten. Zato je pričakovati, da bo do prodaje prišlo v kratkem.
Protestni shod dijakov in študentov zdravstvene nege in socialnega varstva
05. 10. 1998 13.01
V organizaciji sekcije študentov zdravstvene nege pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije se je danes pred poslopjem ministrstva za zdravstvo zbralo okrog 200 diplomantov srednjih, višjih in visokih šol, ki protestirajo proti brezplačnemu (volunterskemu) opravljanju pripravniškega dela v zdravstvenih in socialnih zavodih.
Počasna pot do pravice
16. 07. 1998 08.40
Po krivem obtožena temnopolta Američana sta po šele 30 letih dobila odškodnino za čas, ki sta ga po krivem presedela v zaporu, in sicer zaradi umora, ki ga nista zagrešila. Freddie Pitts in Wilbert Lee sta bila namreč leta 1963 obsojena za umor delavca na bencinski črpalki na Floridi, pri čemer so poroto sestavljali izključno belci. Obtožnica je bila umaknjena, ko je pravi krivec naposled priznal umor, vendar ju je na ponovnem sojenju, spet popolnoma ''bela'' porota, vnovič spoznala za kriva in to kljub priznanju pravega morilca. Leta 1975 ju je guverner Floride oprostil in izpustil iz zapora, v katerem sta kar devet let preživela v celici za na smrt obsojene. Po 35 letih krivic sta oba dobila po pol milijona dolarjev odškodnine.
Društvo izgnancev Slovenije za sprejem zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine
06. 07. 1998 16.06
Društvo izgancev Slovenije 1941-1945 pričakuje, da bo vlada v državni zbor čimprej poslala zakonski predlog o skladu za poplačilo vojne odškodnine, za katerega je pristojno ministrstvo za ekonomske donose in razvoj. To so na današnji konferenci poudarili predstavniki društva, ki pa jim je državni sekretar na ministrstvu za delo Janko Stušek razložil, da je vlada postavljena pred dilemo, ali bo zakon tehničen ali vsebinski, s čimer bi bilo vanj potrebno vključiti tudi druge kategorije žrtev.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
SEG: Ohranimo gozdove, enega zadnjih ostankov naše narave, ter strokovno delo z njimi
18. 03. 1998 16.13
Slovensko ekološko gibanje (SEG) je v današnjem sporočilu za javnost javno pozvalo k ustavitvi škodljivih usmeritev uradne državne politike na področju razvoja slovenskih gozdov in dela z njimi. Posledice uničenja narave ne poznajo meja. Zato so v zadnjih letih, ko je postalo očitno, da prvine oziroma dobrine narave niso neuničljive, prizadevanja za njeno ohranitev zajela ves svet. Kar po vrsti se podpisujejo mednarodne konvencije za zaščito posameznih delov narave. Tudi Slovenija se rada pohvali, da jih podpisuje. Vendar, ali ima tudi resen namen ravnati skladno z njimi, se sprašuje SEG in ugotavlja, da so napovedi na področju dela z gozdovi slabe. V sledenju temeljne premise razvitega sveta, da učinkovit razvoj omogoča le zasebna lastnina, smo tudi v Sloveniji pri zastavitvi novih razvojnih usmeritev to premiso vzeli kot eno od izhodiščnih. Lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki je bilo od vseh ali od nikogar, ter bolj ali manj posrečena poprava krivic, ki so jih pred pol stoletja povzročile različne oblike nacionalizacij, zato že vse od osamosvojitve pomenijo prioritetno nalogo razvojnih prizadevanj v Sloveniji. Brez rešenih lastninskih vprašanj in brez tega, da se nameni lastnini vso veljavo, menda ne bo ne razvoja in ne miru v tej deželi. Vendar pa predstavniki SEG ne morejo mimo ugotovitve, da pomeni prizadevanje "do konca rešiti lastninsko vprašanje" v primeru narave obenem odpiranje občutljivega vprašanja življenskega prostora in življenskih dobrin za vse, ki niso lastniki vsaj delčka narave.
Surfali bomo po pleistocenskih cestah
10. 02. 1998 16.59
V KUD France Prešeren bo jutri zvečer predavala Sara Lunaček, ki bo predstavila politično kulturni potopis z naslovom Kitajska danes. Njeno predavanje bo prvo izmed šestih, ki jih v okviru Vesele znanosti pripravlja društvo Svod. To društvo, ki je simbol za to, da je spoznavanje lahko le avantura, je nastajalo nekaj let pred kratkim pa se je tudi "zares rodilo". Predavanja pod skupnim naslovom Surfanje po pleistocenskih cestah o ekspedicijah, znanosti in avanturah, bosta 18. februarja nadaljevala Iztok Saksida in Boris Kavur, ki bosta pripravila paleoantropološki in paleoarheološki pregled z naslovom Kitajska včeraj.
Janša o volitvah
28. 11. 1997 13.56
Ljubljana, 28. novembra (STA) - Predsednik SDS Janez Janša je poleg strankinega stališča do pisnega mnenja predsednika republike Milana Kučana o lustracijskem zakonu na novinarski konferenci predstavil tudi oceno minulih volitev v državni svet ter pri tem poudaril, da je ob posrednih volitvah 22 predstavnikov lokalnih interesov SLS omogočila, da zastopstvo državnega sveta v tem delu ne odraža enake politične slike, kot je nastala po lokalnih volitvah v DS leta 1994.