Krivic
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
SEG: Ohranimo gozdove, enega zadnjih ostankov naše narave, ter strokovno delo z njimi
18. 03. 1998 16.13
Slovensko ekološko gibanje (SEG) je v današnjem sporočilu za javnost javno pozvalo k ustavitvi škodljivih usmeritev uradne državne politike na področju razvoja slovenskih gozdov in dela z njimi. Posledice uničenja narave ne poznajo meja. Zato so v zadnjih letih, ko je postalo očitno, da prvine oziroma dobrine narave niso neuničljive, prizadevanja za njeno ohranitev zajela ves svet. Kar po vrsti se podpisujejo mednarodne konvencije za zaščito posameznih delov narave. Tudi Slovenija se rada pohvali, da jih podpisuje. Vendar, ali ima tudi resen namen ravnati skladno z njimi, se sprašuje SEG in ugotavlja, da so napovedi na področju dela z gozdovi slabe. V sledenju temeljne premise razvitega sveta, da učinkovit razvoj omogoča le zasebna lastnina, smo tudi v Sloveniji pri zastavitvi novih razvojnih usmeritev to premiso vzeli kot eno od izhodiščnih. Lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki je bilo od vseh ali od nikogar, ter bolj ali manj posrečena poprava krivic, ki so jih pred pol stoletja povzročile različne oblike nacionalizacij, zato že vse od osamosvojitve pomenijo prioritetno nalogo razvojnih prizadevanj v Sloveniji. Brez rešenih lastninskih vprašanj in brez tega, da se nameni lastnini vso veljavo, menda ne bo ne razvoja in ne miru v tej deželi. Vendar pa predstavniki SEG ne morejo mimo ugotovitve, da pomeni prizadevanje "do konca rešiti lastninsko vprašanje" v primeru narave obenem odpiranje občutljivega vprašanja življenskega prostora in življenskih dobrin za vse, ki niso lastniki vsaj delčka narave.
Surfali bomo po pleistocenskih cestah
10. 02. 1998 16.59
V KUD France Prešeren bo jutri zvečer predavala Sara Lunaček, ki bo predstavila politično kulturni potopis z naslovom Kitajska danes. Njeno predavanje bo prvo izmed šestih, ki jih v okviru Vesele znanosti pripravlja društvo Svod. To društvo, ki je simbol za to, da je spoznavanje lahko le avantura, je nastajalo nekaj let pred kratkim pa se je tudi "zares rodilo". Predavanja pod skupnim naslovom Surfanje po pleistocenskih cestah o ekspedicijah, znanosti in avanturah, bosta 18. februarja nadaljevala Iztok Saksida in Boris Kavur, ki bosta pripravila paleoantropološki in paleoarheološki pregled z naslovom Kitajska včeraj.
Janša o volitvah
28. 11. 1997 13.56
Ljubljana, 28. novembra (STA) - Predsednik SDS Janez Janša je poleg strankinega stališča do pisnega mnenja predsednika republike Milana Kučana o lustracijskem zakonu na novinarski konferenci predstavil tudi oceno minulih volitev v državni svet ter pri tem poudaril, da je ob posrednih volitvah 22 predstavnikov lokalnih interesov SLS omogočila, da zastopstvo državnega sveta v tem delu ne odraža enake politične slike, kot je nastala po lokalnih volitvah v DS leta 1994.