Letos

Vlekel bo klavir skozi džunglo

16. 10. 2000 00.00

Polkovnik John Bashford-Snel (64), britanski raziskovalec, bo s seboj na 560 kilometrov dolgo pot skozi džunglo vzel tudi klavir. Izpolniti namerava namreč obljubo, ki jo je dal aprila letos vraču nekega plemena v južnoameriškem deževnem pragozdu v Gvajani, da bo ob svojem naslednjem obisku s seboj pripeljal ta glasbeni instrument. Vrača je klavir navdušil, ko ga je zagledal upodobljenega v neki knjigi. Bashford-Snel mu bo zdaj poskusil izpolniti željo, a kot pravi, "to sploh ne bo tako lahko."

Tiskarji se združujejo

16. 10. 2000 00.00

Delničarji Tiskarne Tone Tomšič so na današnji skupščini soglasno sprejeli sklep o združitvi s pripojitvijo k družbi Tiskarna Ljubljana. Kot je povedal direktor Tiskarne Tone Tomšič Vital Žitnik, v družbi pričakujejo, da bodo tudi delničarji Tiskarne Ljubljana - skupščina Tiskarne Ljubljana je sklicana za 26. oktober - soglašali z združitvijo, saj je ta po njegovem mnenju dobro pripravljena, zato do zapletov ne bi smelo priti.

Izdelana Listina o temeljnih pravicah

16. 10. 2000 00.00

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je zadovoljno z izdelavo Listine o temeljnih pravicah, ki so jo na delovnem srečanju v francoskem Biarritzu 13. in 14. oktobra obravnavali voditelji držav EU. Dokument bo v okviru Unije obravnaval področje človekovih pravic, poleg državljanskih in političnih pravic pa bodo vključene tudi socialne in ekonomske pravice ter pravice s področja zasebnosti, bioetike in varovanja okolja. MZZ opozarja tudi na pomen in dosežke Sveta Evrope, katerega delovanje je posvečeno varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Konec tedna spet smrtne žrtve

16. 10. 2000 00.00

Na slovenskih cestah se je minuli konec tedna zgodilo 18 prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi izgubili življenje, 24 pa se jih je poškodovalo. V preteklem tednu se je skupaj zgodilo 95 prometnih nesreč, v katerih so štiri osebe umrle, 116 pa se jih je poškodovalo.

Berlinski zid še vedno ovira zaljubljence

16. 10. 2000 00.00

Berlinski zid tudi po desetih letih združitve obeh Nemčij še vedno predstavlja oviro za ljubezensko življenje med stanovalci vzhodnega in zahodnega Berlina. Glede na anketo revije Tip se je samo 30 odstotkov bralcev iz vzhodnega dela mesta zapletlo v ljubezensko avanturo z nekom iz zahodnega dela. V obratni smeri je številka še nižja - samo 25 odstotkov. Upada tudi število "mešanih" parov, ki jim je uspelo utrditi medsebojne vezi. Letos se je le 29 odstotkov avanturic med "vzhodnjaki in zahodnjaki" spremenilo v resnejše zveze, medtem ko je bil ta delež v prvem letu po padcu zidu celo 35-odstoten.

Celjski Kovinotrade z 5,3 milijarde tolarjev prihodkov

16. 10. 2000 00.00

Celjska družba Kovinotrade, ki letos praznuje 10. obletnico obstoja je prvih devet letošnjih mesecev sklenila s 5,3 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za približno 1,2 milijarde tolarjev več kot v enakem obdobju lani. V omenjenem obdobju se je čisti dobiček povzpel na 42 milijonov tolarjev oziroma je za približno 10 milijonov tolarjev višji kot v primerjalnem obdobju lani. Predsednik uprave družbe Dušan Zorko je dejal, da Kovinotrade vseskozi posluje pozitivno in da zadovoljuje interese lastnikov družbe v razvojem smislu ter izplačilu dividend.

Položaj otrok v Sloveniji

16. 10. 2000 00.00

Sedem nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za krepitev otrokovih pravic v Sloveniji, je nedavno poslalo javni poziv vladi, v katerem ji je zastavilo vrsto vprašanj v zvezi s pripravo poročila o položaju otrok v Sloveniji. Gre za poročilo, ki naj bi ga vlada pripravila do decembra letos, predstavljeno pa naj bi bilo na posebni seji Generalne skupščine (GS) Združenih narodov (ZN) oz. drugem svetovnem državniškem vrhu, posvečenem otrokom, septembra prihodnje leto.

Koper - Primorje 2:2 (1:1)

15. 10. 2000 00.00

Nogometaši Kopra in Primorja so se v 12. krogu lige Si. Mobil razšli z neodločenim izidom 2:2 (1:1). Primorje in Koper sta se v zanimivem in napetem dvoboju, ki si ga je ogledalo preko 2000 gledalcev, razšla brez zmagovalca, kar je po prikazanem najbolj pravičen izhod. Začelo se je po željah Koprčanov, ki so povedli s prve priložnosti oziroma napake gostov. Toševski in vratar Strajnar sta se zaletela na robu kazenskega prostora, "izgubljeni" žogi pa je pot v mrežo našel Jakomin. Do 28. minute se ni zgodilo nič presenetljivega, nato pa izenačenje po hitrem pobegu Vincetiča in natančni podaji do Starčeviča. V nadaljevanju je bila igra hitrejša, priložnosti pa so se kar vrstile, toda za Nikčeviča, Šukala in Vuksanoviča je bil Strajnar prehuda ovira. Tako je bilo vse do 66. minute, ko je Hurič izgubil žogo v kazenskem prostoru, nato zrušil Jakomina, Čauševič pa je bil četrtič letos natančen z bele točke. Ko je že kazalo, da bo Koper "pospravil" tri točke, je Starčevič, sicer Koprčan v dresu Primorja, iz gneče postavil končni izid - 2:2.

Referendum v Postojni

15. 10. 2000 00.00

Na območju občine Postojna sočasno z državnozborskimi volitvami poteka tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Približno 11.000 volilnih upravičencev se bo na 28 voliščih na območju te občine, ki so se odprla ob 7. uri, do 19. ure izreklo o tem, ali so "za" ali "proti" ukinitvi vojaškega vadbišča Poček.

Padec prodaje avtomobilov v Romuniji

15. 10. 2000 00.00

Prodaja avtomobilov v Romuniji je v prvih letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani padla za 33 odstotkov. Letos so na romunskem trgu prodali skupno 59.609 novih avtomobilov, medtem ko so jih lani 88.749.

Opel tudi letos z izgubo

14. 10. 2000 00.00

Nemški proizvajalec avtomobilov Opel bo tudi leto 2000 končal z izgubo. Predsednik uprave Robert Hendry je povedal, da podjetju letos še ne bo uspelo, da ne bi zabeležilo izgube, bo pa ta manjša od v javnosti že omenjenih 270 milijonov nemških mark.

Fiat letos 14,8 milijona avtomobilov

13. 10. 2000 00.00

Na evropskem trgu naj bi letos do konca leta prodali preko 14,8 milijona avtomobilov, od tega na italijanskem trgu 2,4 milijona avtomobilov, so na predstavitvi novega modela Alfa Romeo 147 v Monte Carlu povedali predstavniki največjega italijanskega avtomobilskega proizvajalca Fiat. Pri Fiatu pričakujejo, da bodo letos dosegli 37-odstotni delež prodanih avtomobilov na italijanskem trgu in 5,3-odstotni delež na preostalem evropskem trgu. Njihov skupni delež na celotnem evropskem trgu pa naj bi znašal 10,7 odstotka.

Pričetek 35. Borštnikovega srečanja

13. 10. 2000 00.00

Nocoj se v Mariboru začenja 35. Borštnikovo srečanje. Novi strokovni selektor Borštnikovega srečanja Jernej Novak je odločil, da si uvrstitev v tekmovalni program zasluži kar dvanajst predstav, hkrati pa je dosledno prekinil izbiro po principu uravnilovke. Tako ne bomo več gledali povprečnih predstav samo zato, ker je treba upoštevati vsa slovenska gledališča. A prav zaradi te doslednosti je morda še bolj smiselno, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru, saj je namreč kar polovica od dvanajstih tekmovalnih predstav iz enega samega gledališča, ljubljanske Drame. Pogumna in z imanentno gledališkega stališča povsem argumentirana poteza. A če bi te tekmovalne predstave odigrali kar v Ljubljani, najbrž kar na domačem odru, bi pač mirno izzvenele kot še ena repriza. Hkrati z razširitvijo tekmovalnega programa je bil deležen sprememb spremljevalni. Predstav slovenskih profesionalnih gledališč skoraj ni, precej je off-gledališč, predvsem pa bomo lahko videli kar nekaj tujih gledališč. Slednje je še najbolj dobrodošlo. Letos bo srečanje, vsaj po številu predstav, že pošteno mednarodno. Ob vsem samoumevnem presežnem pomenu mednarodne udeležbe pa dajejo gostovanja vsaj malo upanja, da si bo prišlo predstave ogledati še kaj gledaliških ljudi iz prestolnice, ki jim še ena, četudi slavnostna uprizoritev katerega od domačih gledališč ni dovolj velik izziv za obisk srečanja.

Nov svetovni rekord Avstralca Welsha

13. 10. 2000 00.00

Avstralec Matt Welsh je na avstralskem prvenstvu v kratkih, 25-metrskih bazenih, postavil nov svetovni rekord. Na 200 metrov hrbtno je v Mebournu plaval 1:51,62 in s tem izboljšal prejšnji najboljši čas, ki ga je februarja letos dosegel Američan Lenny Krayzelburg (1:52,43).

Proton-K ponesel v vesolje tri satelite

13. 10. 2000 00.00

Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske vesoljske agencije RAKA za rusko obrambno ministrstvo ob napovedanem času, to je približno ob 16.13 po srednjeevropskem času, izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K, ki naj bi za ruski globalni vojaški navigacijski sistem GLONASS utirila tri ruske navigacijske satelite vrste uragan. Uragani bodo dopolnili sistem GLONASS, ki bi praviloma moral vsebovati 24 satelitov. Sistem uporabljajo za usmerjanje vojaških ladij in vojaških letal, pa tudi za določanje položaja objektov na Zemlji s točnostjo do deset metrov. Gre za 11. od 15 načrtovanih izstrelitev protonov letos. Ločitev satelitov od zadnje stopnje pričakujejo ob 20.10 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Ustanovili strokovno posvetovalno skupino

13. 10. 2000 00.00

Minister za šolstvo in šport Lovro Šturm je danes sprejel sklep o ustanovitvi strokovno posvetovalne skupine za prehod iz osnovne v srednjo šolo, ki bo med drugim oblikovala tudi merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo. Ukrepi ministrstva zagotavljajo, do bodo konec letošnjega šolskega leta vsi učenci dobili pravno veljavna spričevala, na današnji novinarski konferenci pa je predstavil tudi rokovnik za vpis učencev v srednje šole za naslednje šolsko leto, ki več ne predvideva eksternega preverjanja znanja.

11. Festival nekomercialnih radijskih postaj

13. 10. 2000 00.00

Na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo od 18. do 20. oktobra potekal v Bohinju, bo letos sodelovalo 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih kategorijah, šest se jih bo pomerilo v vseh desetih, ostale pa v petih do devetih kategorijah. Sklepna slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate, bo 20. oktobra, prenašali pa jo bodo neposredno v okviru 4. mreže. Radijske postaje se bodo na festivalu v Bohinju pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza na temo Lokalni-regionalni radio, na njej pa bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin, so sporočili iz gospodarsko interesnega združenja (GIZ) nekomercialnih radijskih postaj. Festival radijskih postaj Slovenije je skupna programska akcija nekomercialnih radijskih postaj, združenih v GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Organizatorja festivala med prijavljenimi določi skupščina GIZ-a, letos pa je to Radio Triglav, ki slavi 35-letnico delovanja. GIZ je prostovoljno interesno združenje, v katerega je vključenih 17 od 22-ih nekomercialnih radijskih programov. V Sloveniji je 76 radijskih programov, 22 jih ima status nekomercialnega programa, osem je javnih programov, 46 pa radijskih programov s komercialnim statusom.

Zadnji dan vrha EU

13. 10. 2000 00.00

Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.

Škufca in Venturini druga v Londonu

13. 10. 2000 00.00

Na zadnji letošnji angleški tekmi standardnih in latinsko-ameriških plesov International championships so slovenski plesalci s štirimi finalnimi uvrstitvami dosegli lep ekipni uspeh. Andrej Škufca in Katarina Venturini sta z drugim mestom ponovila svojo uvrstitev iz Blackpoola, Matej Krajcer in Janja Lesar pa sta s petim mestom utrdila svoj položaj med plesno amatersko smetano. Slovenski uspeh sta s petim in šestim mestom zaokrožila še para Cigoj-Novožilova in Pantič-Geršak. Med amaterji so v standardnih plesih slavili domačini. Zmago iz Blackpoola sta namreč v Londonu ponovila Jonathan Crossley in Kylie Jones. Po razhodu svetovnega prvaka in letos nepremagljivega belgijskega para Kryklyvyj-Leunis sta v Londonu v latinsko-ameriških plesih zmagala svetovna podprvaka Dmitrij Timohin in Ana Bezikova. Za njima sta se uvrstila Andrej Škufca in Katarina Venturini, ki se tudi sicer na zadnjih angleških tekmah uvrščata tik za zmagovalcem. Svojo najboljšo uvrstitev med amaterji pa sta doživela Matej Krajcer in Janja Lesar. Matej je s petim mestom popravil svojo lansko uvrstitev, ko je bil s Koseljevo šesti. Z dvema finalnima uvrstitvama so bili uspešni tudi slovenski pari v kategoriji do 21 let. Miša Cigoj in Anastazija Novožilova sta si v standardu priplesala 5. mesto, Bor Pantič in Maja Geršak pa v latinu 6. mesto.

Svetovni dan standardizacije

13. 10. 2000 00.00

Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.

Geoplin bo vnovčil del tožbe proti državi

13. 10. 2000 00.00

Geoplin je danes na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov že letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992. Celoten znesek tožbe danes znaša 5,5 milijarde tolarjev, so sporočili iz omenjene plinske družbe. Kot so dodali, bodo v naslednjih dneh natančno preučili nastale razmere in predvidoma konec prihodnjega tedna skupaj z nadzornim svetom natančneje obvestili javnost o potrebnih ukrepih, da bi zagotovili nadaljnjo oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom v prihajajoči zimski sezoni.

V Portorožu o bančnih tveganjih

13. 10. 2000 00.00

Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.

ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN

13. 10. 2000 00.00

Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.

Odprt sejem narava-zdravje

13. 10. 2000 00.00

Generalna direktorica Slovenske turistične organizacije Barbara Gunčar je danes uradno odprla 31. sejem narava-zdravje, ki bo od 13. do 17. oktobra potekal na ljubljanskem sejmišču. Na 4000 kvadratnih metrih sejemskega prostora se bo letos predstavilo 127 razstavljalcev iz 11 držav, med katerimi sta poleg Slovenije najmočneje zastopani Nemčija in Švica. Letošnji sejem je namenjen predstavljanju naravnega in zdravega načina življenja, kar poleg gibanja in rekreacije na svežem zraku vključuje tudi skrb za zdravo prehranjevanje, oblačenje, spanje in opuščanje zdravju škodljivih navad.

V Varšavi je zasedal skupni odbor CEFTE

12. 10. 2000 00.00

V poljski prestolnici so sinoči sklenili redno letno zasedanje skupnega odbora srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini - CEFTA. Slovensko delegacijo je na enodnevnem sestanku v Varšavi vodil minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Pomembnejši točki dnevnega reda sta bili preučitev možnosti za nadaljevanje pogajanj za liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki na bilateralni ravni med Češko, Slovaško in Madžarsko ter pregled zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle posamezne države pogodbenice sporazuma CEFTA, med drugimi tudi Slovenija, pri uvozu prašičev in svinjine z Madžarske po omenjenem sporazumu.

Luka Koper v prvih osmih mesecih tega leta

12. 10. 2000 00.00

Ladijski pretovor družbe Luka Koper v prvih osmih mesecih letos je znašal 6,4 milijone ton in je bil za 12 odstotkov nad načrtovanim obsegom. Skupni pretovor je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 11 odstotkov, tranzitni promet pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 10 odstotkov, in sicer z Avstrijo za pet odstotkov, s Hrvaško za osem, z Madžarsko za tri, z Nemčijo za sedem odstotkov in z ostalimi državami bivše Jugoslavije za 43 odstotkov, so sporočili iz Luke Koper.

Predvolilna kampanja se počasi izteka

12. 10. 2000 00.00

Pred iztekom predvolilne kampanje, ki se bo zaključila z nastopom volilnega molka jutri ob polnoči, bodo nekatere stranke, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na nedeljskih parlamentarnih volitvah, pripravile še zadnje večje prireditve. Volilna kampanja, ki se je začela mesec pred volitvami, 15. septembra , je potekala predvsem v znamenju televizijskih soočenj strankarskih predstavnikov, novost je bila t.i. e-kampanja oziroma predstavitve strank in kandidatov ter klepeti na internetu.

5. festival Cinespana

11. 10. 2000 00.00

Festival Cinespana, ki že petič zapored med 11. in 22. oktobrom poteka v francoskem Toulousu, obiskovalcem tokrat nudi pregled španske kinematografije s počastitvijo največjih imen španskega filma, obenem pa naj bi predstavili tudi kakih 20 filmov novejše produkcije. V uradnem delu festivala se bo v tekmovalnem programu devet celovečercev, ki so jih posneli lani in letos, potegovalo za šest nagrad

Marinček na obisku pri hrvaškem kolegu

11. 10. 2000 00.00

Danes se je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu, kamor ga je marca letos povabil hrvaški minister za znanost dr. Hrvoje Kraljević.

Projekt izdelave novih potnih listov

11. 10. 2000 00.00

V celjski družbi Cetis, ki zaposluje 445 delavcev, so že stekle priprave za izvajanje projekta izdelave novih potnih listov. Kot poudarja namestnica glavnega direktorja Cetisa Simona Potočnik, so v projekt, ki naj bi bil zaključen čez dve leti, že vložili 12 milijonov nemških mark. Prve serije novih potnih listov, ki so rdeče barve, bodo na voljo že decembra letos.