Letos

Škufca in Venturini druga v Londonu
13. 10. 2000 00.00
Na zadnji letošnji angleški tekmi standardnih in latinsko-ameriških plesov International championships so slovenski plesalci s štirimi finalnimi uvrstitvami dosegli lep ekipni uspeh. Andrej Škufca in Katarina Venturini sta z drugim mestom ponovila svojo uvrstitev iz Blackpoola, Matej Krajcer in Janja Lesar pa sta s petim mestom utrdila svoj položaj med plesno amatersko smetano. Slovenski uspeh sta s petim in šestim mestom zaokrožila še para Cigoj-Novožilova in Pantič-Geršak. Med amaterji so v standardnih plesih slavili domačini. Zmago iz Blackpoola sta namreč v Londonu ponovila Jonathan Crossley in Kylie Jones. Po razhodu svetovnega prvaka in letos nepremagljivega belgijskega para Kryklyvyj-Leunis sta v Londonu v latinsko-ameriških plesih zmagala svetovna podprvaka Dmitrij Timohin in Ana Bezikova. Za njima sta se uvrstila Andrej Škufca in Katarina Venturini, ki se tudi sicer na zadnjih angleških tekmah uvrščata tik za zmagovalcem. Svojo najboljšo uvrstitev med amaterji pa sta doživela Matej Krajcer in Janja Lesar. Matej je s petim mestom popravil svojo lansko uvrstitev, ko je bil s Koseljevo šesti. Z dvema finalnima uvrstitvama so bili uspešni tudi slovenski pari v kategoriji do 21 let. Miša Cigoj in Anastazija Novožilova sta si v standardu priplesala 5. mesto, Bor Pantič in Maja Geršak pa v latinu 6. mesto.

Svetovni dan standardizacije
13. 10. 2000 00.00
Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.

Geoplin bo vnovčil del tožbe proti državi
13. 10. 2000 00.00
Geoplin je danes na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov že letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992. Celoten znesek tožbe danes znaša 5,5 milijarde tolarjev, so sporočili iz omenjene plinske družbe. Kot so dodali, bodo v naslednjih dneh natančno preučili nastale razmere in predvidoma konec prihodnjega tedna skupaj z nadzornim svetom natančneje obvestili javnost o potrebnih ukrepih, da bi zagotovili nadaljnjo oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom v prihajajoči zimski sezoni.

V Portorožu o bančnih tveganjih
13. 10. 2000 00.00
Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.

ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.

Odprt sejem narava-zdravje
13. 10. 2000 00.00
Generalna direktorica Slovenske turistične organizacije Barbara Gunčar je danes uradno odprla 31. sejem narava-zdravje, ki bo od 13. do 17. oktobra potekal na ljubljanskem sejmišču. Na 4000 kvadratnih metrih sejemskega prostora se bo letos predstavilo 127 razstavljalcev iz 11 držav, med katerimi sta poleg Slovenije najmočneje zastopani Nemčija in Švica. Letošnji sejem je namenjen predstavljanju naravnega in zdravega načina življenja, kar poleg gibanja in rekreacije na svežem zraku vključuje tudi skrb za zdravo prehranjevanje, oblačenje, spanje in opuščanje zdravju škodljivih navad.

V Varšavi je zasedal skupni odbor CEFTE
12. 10. 2000 00.00
V poljski prestolnici so sinoči sklenili redno letno zasedanje skupnega odbora srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini - CEFTA. Slovensko delegacijo je na enodnevnem sestanku v Varšavi vodil minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Pomembnejši točki dnevnega reda sta bili preučitev možnosti za nadaljevanje pogajanj za liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki na bilateralni ravni med Češko, Slovaško in Madžarsko ter pregled zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle posamezne države pogodbenice sporazuma CEFTA, med drugimi tudi Slovenija, pri uvozu prašičev in svinjine z Madžarske po omenjenem sporazumu.

Luka Koper v prvih osmih mesecih tega leta
12. 10. 2000 00.00
Ladijski pretovor družbe Luka Koper v prvih osmih mesecih letos je znašal 6,4 milijone ton in je bil za 12 odstotkov nad načrtovanim obsegom. Skupni pretovor je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 11 odstotkov, tranzitni promet pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 10 odstotkov, in sicer z Avstrijo za pet odstotkov, s Hrvaško za osem, z Madžarsko za tri, z Nemčijo za sedem odstotkov in z ostalimi državami bivše Jugoslavije za 43 odstotkov, so sporočili iz Luke Koper.

Predvolilna kampanja se počasi izteka
12. 10. 2000 00.00
Pred iztekom predvolilne kampanje, ki se bo zaključila z nastopom volilnega molka jutri ob polnoči, bodo nekatere stranke, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na nedeljskih parlamentarnih volitvah, pripravile še zadnje večje prireditve. Volilna kampanja, ki se je začela mesec pred volitvami, 15. septembra , je potekala predvsem v znamenju televizijskih soočenj strankarskih predstavnikov, novost je bila t.i. e-kampanja oziroma predstavitve strank in kandidatov ter klepeti na internetu.

5. festival Cinespana
11. 10. 2000 00.00
Festival Cinespana, ki že petič zapored med 11. in 22. oktobrom poteka v francoskem Toulousu, obiskovalcem tokrat nudi pregled španske kinematografije s počastitvijo največjih imen španskega filma, obenem pa naj bi predstavili tudi kakih 20 filmov novejše produkcije. V uradnem delu festivala se bo v tekmovalnem programu devet celovečercev, ki so jih posneli lani in letos, potegovalo za šest nagrad

Marinček na obisku pri hrvaškem kolegu
11. 10. 2000 00.00
Danes se je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu, kamor ga je marca letos povabil hrvaški minister za znanost dr. Hrvoje Kraljević.

Projekt izdelave novih potnih listov
11. 10. 2000 00.00
V celjski družbi Cetis, ki zaposluje 445 delavcev, so že stekle priprave za izvajanje projekta izdelave novih potnih listov. Kot poudarja namestnica glavnega direktorja Cetisa Simona Potočnik, so v projekt, ki naj bi bil zaključen čez dve leti, že vložili 12 milijonov nemških mark. Prve serije novih potnih listov, ki so rdeče barve, bodo na voljo že decembra letos.

Renault krepi prisotnost v Maroku
11. 10. 2000 00.00
Z odkupom 30 odstotkov kapitalskega deleža v maroški Državni investicijski družbi S.N.I., ki je pod nadzorom vodilne maroške industrijsko-finančne skupine ONA, je Renault povečal svoj kapitalski delež v Renault Maroko na 80 odstotkov. Renault je prevzel tudi podjetje SIAB, ki je Nissanov ekskluzivni uvoznik za Maroko in je bilo v lasti skupine ONA. Korak je del skupne strategije rentabilne rasti Renaulta in Nissana, po katerem naj bi bil vsak od partnerjev deležen pomoči podjetja, ki je na določenem tržišču močneje prisotno. Z Renaultovo pomočjo naj bi Nissan do leta 2005 povečal svoj tržni delež na 5 odstotkov.

Podjetja niso zbrala dovolj sredstev
11. 10. 2000 00.00
Nemška podjetja ne bodo sama zmogla zbrati dogovorjenih petih milijard nemških mark za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma, je danes za nemško izdajo Financial Times Deutschland dejal tiskovni predstavnik sklada nemškega gospodarstva Wolfgang Gibowski. Na pomoč je pozval tudi državna podjetja. Nad njegovo izjavo se je že začudil češki posebni odposlanec v skladu za prisilne delavce Jiri Sitler, ki je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa spomnil, da so švicarske banke za podoben namen zbrale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (oziroma približno 2,5 milijarde nemških mark)".

Uspešna akcija rekreaktivcev
11. 10. 2000 00.00
Polovica projekta Rekreacija 2000 - Živimo zdravo za zabavo, ki poteka s sloganom "Postanite RekreAktivni" in jo organizirata Zavod za šport Slovenije in ministrstvo za šolstvo in šport je za nami. Po prvih ocenah organizatorjev je projekt tudi letos naletel na dober odziv.

Nemški inštitut popravil napovedi gospodarske rasti
10. 10. 2000 00.00
Visoke cene energije so vodilni nemški ekonomski inštitut, kölnski Institut der Deutschen Wirtschaft, prisilile, da je svojo napoved za letošnjo nemško gospodarsko rast nekoliko popravil. Inštitut tako napoveduje, da bo Nemčija letos zabeležila 2,9-odstotno in ne triodstotno gospodarsko rast, kot je napovedal sprva.

Polnočni dnevnik Borisa Jelcina tudi v slovenščini
10. 10. 2000 00.00
Ob izidu tretje knjige nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina bo čez teden dni na frankfurtskem mednarodnem knjižnem sejmu izšla tudi ameriška izdaja. Kmalu po frankfurtskem sejmu bo pri založbi Orbis iz Ljubljane izšel tudi slovenski prevod Jelcinovih spominov na zadnje obdobje njegovega predsednikovanja. Polnočni dnevnik bo slovenskim bralcem na voljo konec novembra.

SIP Šempeter z višjimi prihodki
10. 10. 2000 00.00
Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, je v prvih osmih mesecih letos ustvarila za 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjuje direktor družbe Bojan Voh, so prihodki za 3 do 4 odstotka vendarle manjši od načrtovanih predvsem zaradi posledic uvedbe davka na dodano vrednost ter krize slovenskega kmetijstva. V teh dneh je SIP pričel tudi z varčevalnimi ukrepi, saj so se jim, kot pravi Voh, povečale zaloge gotovih proizvodov. To je posledica zasičenosti zahodnoevropskega trga, na katerem je opazen 20-odstotni presežek kmetijskih strojev.

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v zdravstvu
10. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva ter vladna pogajalska skupina za zdravstvo in socialno varstvo sta na današnjih pogajanjih parafirala pravilnika o napredovanju zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki končno omogočata, da zaposleni napredujejo za pet plačilnih razredov, in sicer od 1. januarja prihodnje leto.

Vojaške vaje zveze NATO
09. 10. 2000 00.00
V Turčiji so se danes začele vojaške vaje zveze NATO, imenovane Destined Glory 2000, v katerih bo sodelovalo 21.000 vojakov, 70 vojaških ladij in 170 letal iz sedmih držav članic Severnoatlantske zveze. Manevri so se začeli z vajo podmornic v Egejskem morju ob turški obali. Prvič doslej bodo na vajah na turškem ozemlju sodelovali tudi grški vojaki, ki bodo v Turčijo večinoma pripotovali jutri, že v soboto pa je v letalskem oporišču v Turčiji prvič po tridesetih letih pristalo šest grških vojaških letal.

Izvoljeni novi člane nadzornega sveta Adriatic-a
09. 10. 2000 00.00
Delničarji zavarovalnice Adriatic so na današnji skupščini, potem ko so sprejeli sklep o prenehanju članstva v nadzornem svetu Zvonku Ivanušiču, Igorju Kraglju, Jožetu Kranjcu ter Francu Ohnjecu, imenovali nove člane nadzornega sveta. Novo imenovani člani nadzornega sveta so Tatjana Jeglič, Aleksander Sekavčnik ter ponovno Franc Ohnjec in Jože Kranjc.

Japonska razstava Zen: Hamano in RYU
09. 10. 2000 00.00
Razstavni projekt Mednarodnega grafičnega likovnega centra v okviru tedna japonske kulture Zen: Hamano in RYU bo od jutri od 10. ure, ko se bodo odprla vrata MGLC-ja, na ogled tudi širši javnosti. Razstavo pripravlja skupina japonskih umetnikov RYU pod vodstvom Tošihira Hamana. Umetnik se je v svojem pozdravnem pismu opravičil, ker se zaradi slabega zdravja ni mogel udeležiti odprtja. Med drugim je poudaril, da je bila Ljubljana prvo mesto, s katerim se je sploh začelo mednarodno sodelovanje skupine RYU, od tega je letos minilo že dvajset let. V posebno čast njemu in njegovi skupini RYU pa je nedeljski obisk razstave princese Sajako. V sodobni družbi mora ustvarjalec zbrati svojo ustvarjalno moč in vitalnost, in boreč se s strukturami družbe in ustaljenimi načini življenja, ki obdajajo umetnost, presegati zidove med državami in jeziki ter stremeti za vzajemnim razumevanjem in spoštovanjem. V 21. stoletju bo umetnost nujno nastajala iz korenin religioznega in filozofskega, poudarja Tošihiro Hamano.

Umrla najstarejša avstralska olimpijka
09. 10. 2000 00.00
Najstarejša avstralska olimpijka, atletinja Edie Payne, je v nedeljo umrla v Sydneyju v starosti 94 let. Paynova je bila prva avstralska športnica, ki je leta 1924 sodelovala v atletskem sporedu OI. Letos je Paynova aktivno sodelovala s prireditelji OI v Sydneyju, med drugim je bila ena zadnjih nosilk olimpijskega ognja, uradno pa je odprla tudi olimpijsko vas.

GM in Fiat o nakupu Daewoo Motora
09. 10. 2000 00.00
Avtomobilska koncerna General Motors (GM) in Fiat sta danes objavila novico, da naj bi se pogovarjala o nakupu drugega največjega avtomobilskega proizvajalca v Južni Koreji Daewooja. Koncerna bosta začela pogajanja za pridobitev programa osebnih avtomobilov in s tem povezanim poslov.

Dogovor o prehodni vladi
09. 10. 2000 00.00
Stranke v skupščini Srbije so se dogovorile, da bodo izglasovale nezaupnico republiški vladi in oblikovale prehodno vlado izvedencev, predsednik Srbije Milan Milutinović pa bo že danes razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 19. decembra letos.

Claudia Schiffer bi rada znala peti
08. 10. 2000 00.00
Nemška manekenka Claudia Schiffer, ki se trenutno pojavlja v reklamah nemškega proizvajalca kave Jacobs, je povedala, da bi se rada naučila peti. Vrhunska manekenka, ki živi v razkošni vili na španskem otoku Mallorca, razmišlja o tečaju španščine. Na vprašanje, ali načrtuje tudi poroko s svojim britanskim spremljevalcem Timom Jeffriesom, pa je odgovorila: "Datuma še ni." Schifferjeva je sicer letos dopolnila 30 let, na modnih pistah pa se v zadnjih letih ne pojavlja več tako pogosto.

Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.

Turistična sezona na hrvaškem presegla pričakovanja
08. 10. 2000 00.00
Na območju sedmih hrvaških jadranskih županij in Zagreba so v prvih devetih mesecih letos zabeležili približno 37,8 milijona turističnih nočitev. To je za 44 odstotkov več kot v istem obdobju lani in za 19 odstotkov več kot leta 1998, ki je bilo doslej najbolj uspešno. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je letošnja turistična sezona, katere dobiček ocenjujejo na približno 3,5 milijarde dolarjev, presegla vsa pričakovanja, piše hrvaška tiskovna agencija Hina.

Ariane utirila japonski satelit
07. 10. 2000 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so z izstrelitvenega kompleksa 2 (ELA-2) danes izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je 20 minut kasneje v prehodno eliptično tirnico utirila japonski telekomunikacijski satelit N-Sat-110. Eno uro in štiri minute po izstrelitvi je zemeljska postaja za spremljanje satelitov Uralla v Avstraliji ujela začetne signale novega satelita in tako potrdila, da je bilo utirjenje uspešno. Začasna tirnica satelita ima prizemlje 200,1 kilometra, odzemlje 35980 kilometrov in naklon sedem stopinj. V geostacionarni orbiti, ki naj bi jo satelit z lastnim pogonom dosegel po enemu dnevu, bo v stalnem položaju 110 stopinj vzhodne zemljepisne dolžine nad Indonezijo za celotno Japonsko prenašal televizijske programe, medmrežne in druge podatke. N-Sat-110 ima 24 Ku-band transponderjev. Satelit z maso 3531 kilogramov je za vodilna japonska telekomunikacijska upravljalca Space Communications Corporation (SCC) in JSAT Corporation zasnovala in izdelala ameriška družba Lockheed Martin Commercial Space Systems (LMCSS). Družba Arianespace, ki je izvedla izstrelitev - polet ima oznako V133 -, je sporočila, da je bila to njena osma izstrelitev letos in hkrati 57. zaporedna uspešna, sicer pa 99. izstrelitev ariane 4 doslej. Inačica 42L je poletela dvanajstič. N-Sat-110 je 14. japonski satelit, ki ga je utiril Arianespace.

Stopnja brezposelnosti v Švici
07. 10. 2000 00.00
Švicarska stopnja brezposelnosti se je septembra letos znižala na 1,7 odstotka, kar je najnižja stopnja v zadnjih devetih letih v Švici, je sporočila švicarska vlada. Avgustovska stopnja brezposelnosti je znašala 1,8 odstotka, kar pomeni, da je bilo avgusta v Švici 63.618 brezposelnih, medtem ko je septembra Švica imela le 62.329 brezposelnih.