MOSKVA
V Rusiji obeležili 82. obletnico revolucije
07. 11. 1999 20.21
Približno 300.000 komunistov je v Rusiji obeležilo 82. obletnico oktobrske revolucije. Tradicionalne demonstracije, ki se jih udeležujejo večinoma starejše osebe in na katerih se vijejo rdeče zastave s srpom in kladivom skupaj z Leninovimi portreti, so letos minile v znamenju bližnjih parlamentarnih volitev v Rusiji.
Na severu Kavkaza napeto
07. 11. 1999 19.19
Neko islamsko gibanje iz Jemna naj bi v Čečenijo napotilo dve skupini saboterjev, poroča Itar-Tass, sklicujoč se na rusko vojsko. V vsaki skupini naj bi bilo po 10 islamskih upornikov, nadaljnja skupina 50 skrajnežev pa naj bi se urila v Pakistanu in naj bi že v kratkem prispela v Čečenijo.
Nadaljevanje napadov na Čečenijo
06. 11. 1999 19.57
Ruska letala so danes nadaljevala z napadi na čečensko glavno mesto Grozni, iz mesta pa poročajo o več ubitih in ranjenih ljudeh. Današnji letalski napadi naj bi sicer trajali samo 40 minut, vendar pa glavno mesto obkoljujejo ruske kopenske enote. Vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev je danes povedal, da so si Rusi izbrali taktiko ubijanja z višine, z letal, ki jih ni mogoče zadeti, padajoče bombe ter rakete pa pobijajo civiliste.
Lenin je imel aristokratsko ljubico
06. 11. 1999 11.22
Ruski revolucionar in marksistični teoretik Vladimir Iljič Lenin je imel razmerje z aristokratinjo, razkriva knjiga Borisa Sokolova, ki je ta teden izšla v Rusiji. Sokolov v knjigi z naslovom Armand in Krupskaja, voditeljevi ženski poleg Leninove soproge Nadejde Krupskaje in njegove francoske ljubice Ines Armand kot eno izmed žensk v življenju velikega revolucionarja omenja tudi ''pisateljico aristokratskih korenin'', ki se je v pismih Leninu podpisovala s psevdonimom Elisaveta K. Ta tretja Leninova ljubezen, o kateri se doslej v Rusiji ni vedelo ničesar, po avtorjevih navedbah ni bila članica boljševiške stranke, je pa na račun partije živela v Franciji. Vzrok za to, da jo je Lenin kasneje zapustil, naj bi bil njen brezbrižen odnos do revolucije, še piše Sokolov.
Jelcin na srečanju s Kočarjanom
06. 11. 1999 11.08
Ruski predsednik Boris Jelcin je v svoji rezidenci Ogarjovo v bližini Moskve sprejel armenskega predsednika Roberta Kočarjana, je sporočil Jelcinov tiskovni predstavnik Dmitrij Jakuškin.
Podpisan sporazum o boju proti terorizmu
06. 11. 1999 08.58
Turški premier Bulent Ecevit je na trodnevnem obisku v Rusiji.
Upočasnitev rasti cen v Rusiji
04. 11. 1999 14.02
Rast cen v Rusiji se je oktobra nekoliko upočasnila. Stopnja inflacije na mesečni ravni je dosegla 1,4 odstotka, potem ko je Rusija septembra zabeležila 1,5-odstotni porast cen. Od začetka leta so se cene v Rusiji povišale že za skupaj 33,2 odstotka, so sporočili iz državne statistične agencije.
Odprli mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo
04. 11. 1999 12.56
Ruski vojaki so davi odprli največji mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo. Na uro naj bi mejo prestopilo okrog sto beguncev, saj so postopke za prehod meje poenostavili. Tako lahko ženske in otroci prestopajo mejo brez izpolnjevanja dokumentov. Kot posledico odprtja meje navajajo povečan dotok beguncev.
Sergejev o ruskih ciljih
04. 11. 1999 08.43
Ruski obrambni minister Igor Sergejev izjavil, da ruske enote ne bodo osvobodile samo čečensko prestolnico Grozni, ampak vso Čečenijo in s tem kot prvi ruski visoki predstavnik uradno potrdil, da je cilj kopenske operacije, ki jo je ruska vojska v Čečeniji začela 1. oktobra, prevzem nadzora nad vso republiko. Sergejev je še poudaril, da ima vojska pri uresničitvi te naloge popolno podporo ruskega predsednika Borisa Jelcina in ruske vlade. Jelcin, ki je prekinil počitnice v Sočiju, je v Kremlju sprejel premiera Vladimirja Putina, s katerim sta razpravljala o razmerah na Kavkazu, gospodarskih in socialnih vprašanjih ter podrobnostih bližnjevzhodnega vrha v Oslu.
Humanitarne organizacije kritizirajo razmere
03. 11. 1999 17.02
Ruske oblasti so danes sporočile, da si prizadevajo za ureditev razmer ob čečensko-inguški meji, ki si je več tisoč beguncev že nekaj dni prizadeva prestopiti. Po besedah mednarodnih agencij humanitarne razmere še niso na meji katastrofe, vendar pa se lahko poslabšajo, če bo število beguncev naraslo. Vodja ruskega migracijskega urada je povedal, da njihovi sodelavci delajo na terenu 24 ur na dan ter izrazil upanje, da se bodo razmere uredile v prihodnjih dveh ali treh dneh. Majhna propustnost meje z Ingušetijo naj bi bil organizacijski problem v kompleksni situaciji, ne pa posledica zlonamernosti ruske vlade. Migracijski urad si prizadeva tudi za odprtje več prehodov na čečensko-inguški meji.
Čečensko-inguška meja še vedno zaprta
03. 11. 1999 13.38
Več tisoč čečenskih beguncev še vedno upa, da bodo danes lahko prestopili mejo z Ingušetijo, saj je meja še vedno zaprta, čeprav so oblasti iz Moskve obljubile, da bodo prehod omogočili. Inguški predsednik Ruslan Aušev je danes za agencijo Reuters povedal, da je od pravosodnega ministrstva in državnega tožilstva zahteval preiskavo o zaprtju meje, saj je bilo ob tem dejanju kršenih kar nekaj zakonov.
Prve žrtve med čečenskimi begunci
02. 11. 1999 18.14
Zaradi nevzdržnih humanitarnih razmer na inguško-čečenski meji je umrlo že več čečenskih beguncev, so sporočile inguške oblasti. Najmanj ena oseba pa je umrla v gneči, ki je pritiskala na žico, ki označuje mejo. Število beguncev, ki so se zatekli v Ingušetijo, Dagestan, Severno Osetijo in na območje Stavropola, se je medtem povzpelo že na 195.000, je danes sporočilo rusko ministrstvo za izredne razmere. V zadnjih 24 urah je iz Čečenije prispelo le 566 ljudi, saj je bila Rusija pod pritiski EU prisiljena omogočiti prehod iz Čečenije. Ruski vojaki na meji so tudi povečali nadzor nad begunci, včeraj pa so poročali tudi o streljanju, vendar nobena oseba ni bila ranjena. Inguški predsednik Ruslan Aušev je potrdil, da so ponoči na čečensko-inguški meji umrli štirje ljudje.
Nadaljevanje ruskih letalskih napadov na Čečenijo
02. 11. 1999 11.43
Ruska vojaška letala tudi danes nadaljujejo napade na Čečenijo. Letala naj bi tako zadela poveljniško mesto islamskih upornikov v čečenski prestolnici Grozni, poroča ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojsko.
Koridor za begunce odprt le za kratek čas
01. 11. 1999 21.00
Ruske sile so davi na meji med Čečenijo in Ingušetijo za krajši čas odprle koridor za begunce, vendar so čez mejo spustili le stotino ljudi in nekaj vozil, potem pa so mejo zaprli. Prehod med republikama naj bi bil odprt v obe smeri, vendar pa je po podatkih tiskovne agencije Reuters odprt le v smeri iz Ingušetije v Čečenijo. Situacija je otežkočena tudi zaradi snega, ki se je ponoči spremenil v leden dež. Begunci poročajo o težkih razmerah v katerih se nahajajo, predvsem pa jim primanjkuje hrane.
Slovenska delegacija na Bajkonurju
01. 11. 1999 20.32
Po sinočnjem prihodu v Moskvo bo sedemčlanska delegacija astronavtsko-raketarskega kluba Vladimira M. Komarova iz Ljubljane jutri z letalom ruske letalsko-vesoljske agencije RAKA nadaljevala pot na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu.
Rusi potrebujejo psihiatra
01. 11. 1999 10.42
Šest odstotkov ruskega prebivalstva oziroma devet milijonov Rusov potrebuje psihiatra, je poročal ruski časopis Vremia, ki se sklicuje na direktorico ruskega psihiatričnega centra Tatjano Dmitrevo. Po njenih besedah je 20 odstotkov vojaških obveznikov, ki so bili zavrnjeni, psihiatričnih bolnikov. Ljudje se soočajo s krizo, bojem za oblast in povsod je nasilje, ugotavlja Dmitreva.
EU bo čečenskim beguncem namenila pomoč
31. 10. 1999 08.46
Evropska unija bo čečenskim beguncem, ki so se zaradi spopadov med ruskimi enotami in islamskimi uporniki zatekli v sosednjo republiko Ingušetijo, namenila 1,2 milijona evrov takojšnje pomoči, je, kot je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass, po obisku begunskih taborišč v Ingušetiji včeraj dejala finska zunanja ministrica Tarja Halonen. Ministrica, katere država v tem polletju predseduje EU, je v sredo z delegacijo unije prispela na kratek obisk na Kavkaz.
Almodovar se poteguje za oskarja
30. 10. 1999 12.26
Španski režiser Pedro Almodovar se bo s filmom Vse o moji mami potegoval za oskarja v kategoriji tujih filmov. Film je komedija z argentinsko igralko Cecilio Roth v vlogi Manuele, mame najstnika, ki umre ne da bi spoznal svojega očeta. Manuela se po sinovi smrti poda v Barcelono, da bi našla očeta, argentinskega transvestita in mu prebrala zadnji stavek iz sinovega dnevnika.
Najmanj 50 mrtvih v bombardiranju
29. 10. 1999 22.58
Ruska letala naj bi spet zadela konvoj z begunci. Uradni viri v Moskvi sicer današnjega napada, ki naj bi se zgodil v kraju Samški, blizu meje z Ingušijo, niso potrdili. Begunci, ki so danes pribežali preko čečensko-inguške meje, pa pripovedujejo, da je v napadu umrlo več deset ljudi, veliko pa je tudi ranjenih.
Talbott pri Ivanovu
29. 10. 1999 15.32
ZDA upajo, da bo Moskva rešila krizo v severnokavkaški republiki Čečeniji po politični poti, je po današnjem srečanju z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom v Moskvi izjavil Strobe Talbott, namestnik ameriške državne sekretarke Madeleine Albright.
Izidi evropske košarkarske lige
29. 10. 1999 13.25
Izidi evropske košarkarske lige:
EU odobrila 1,2 milijona evrov za čečenske begunce
28. 10. 1999 18.09
Evropska komisija je odobrila 1,2 milijona evrov pomoči za čečenske begunce, ki so se zatekli v Dagestan in Ingušetijo.
Nadaljevanje napadov
28. 10. 1999 16.06
Ruska letala so v zadnjih 24 urah izvedla najhujše zračne napade v Čečeniji doslej. Od včeraj je v napadih na čečenske cilje sodelovalo več kot sto ruskih bojnih letal in helikopterjev, je poročal Interfax, sklicujoč se na ruski vojaški štab v Mozdoku v Ingušetiji. Okrepitev napadov pomeni začetek druge faze vojaške operacije proti islamskih upornikom v Čečeniji, katere namen je nasprotniku pred kopenskim posredovanjem povzročiti čimvečje izgube. Od včeraj so ruske zračne sile bombardirale Grozni in bližnji Gudermes - temu naj bi se približale na nekaj sto metrov - ter druge kraje. Pri tem naj bi uničile oporišča upornikov, skladišča orožja in oklepna vozila; v spopadih naj bi bilo ubitih tudi 250 upornikov.
Vse močnejši mednarodni pritisk na Rusijo
28. 10. 1999 09.25
Evropska unija je včeraj obsodila nasilje v Čečeniji in pozvala rusko vlado, naj se vrne k političnemu dialogu. Finski minister za zunanjo trgovino Kimmo Sasi je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu še dejal, da ruska vlada, kot kaže, nima jasnega načrta za politično rešitev krize.
Visok presežek Rusije
27. 10. 1999 16.03
Rusija je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležila zunanjetrgovinski presežek v višini 27,1 milijarde dolarjev, kar je največ v zadnjih desetih letih. Denar bo Rusija porabila za plačilo obresti od dolgov ter za ohranjanje stabilnosti rublja, so sporočili z ruskega ministrstva za gospodarstvo.
Ruske sile že v Groznem?
27. 10. 1999 10.48
Ruske sile v Čečeniji so danes že dosegle predmestja glavnega mesta Grozni, proti mestu pa se pomika več tankovskih enot. Po poročanju ruske agencije Interfax so vojaki že zavzeli predele severno in vzhodno o Groznega, nadaljujejo pa tudi z zračnimi napadi in topniškim obstreljevanjem. Viri ne poročajo, ali nameravajo ruski vojaki napasti mesto že danes.
Talbott prispel v Azerbajdžan
26. 10. 1999 21.09
Namestnik ameriške državne sekretarke Strobe Talbott je danes prispel v glavno mesto Azerbajdžana Baku, kjer se bo srečal z azerbajdžanskim predsednikom Gejdarjem Alijevom in drugimi visokimi predstavniki.
Milijon dolarjev za glavo Basajeva
26. 10. 1999 10.08
Ruske sile so vse bliže čečenskemu glavnemu mestu Grozni. Ruski poveljniki poročila o napadih na civilne cilje zanikajo in trdijo, da je njihova edina naloga še vedno izgon islamskih upornikov.
Jelcin pohvalil Putina
25. 10. 1999 14.57
Ruski predsednik Boris Jelcin je izrazil zadovoljstvo nad učinkovitim delom premiera Vladimirja Putina pri reševanju krize na severnem Kavkazu, predvsem v Čečeniji.
Po neuradnih virih izpustili talce
25. 10. 1999 11.31
Štiri ugrabljene japonske geologe so po neuradnih virih iz Kirgizistana davi izpustili, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na kirgiško ministrtvo za varnost.