MOSKVA
Zavrnitev podpisa pogodbe
14. 10. 1999 13.54
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj kljub zavrnitvi senata, kjer imajo večino republikanci, dejal, da bodo ZDA sčasoma ratificirale sporazum o splošni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov (CTBT). Dodal je, da ameriški moratorij na izvajanje tovrstnih poskusov iz leta 1992 še vedno velja. Ob tem je navedel tudi razlog zavrnitve pogodbe, ki naj ne bi zagotavljala prave zaščite za ameriško ljudstvo.
Ugrabitelji grozijo z ustrelitvijo sodelavcev ZN
14. 10. 1999 13.12
Oboroženi neznanci so včeraj v Abhaziji ugrabili šest vojaških opazovalcev Združenih narodov in lokalnega prevajalca. Zajeli so jih v vasi Azara v severovzhodnem goratem predelu republike, ki ga od osamosvojitvene vojne naprej nadzorujejo oborožene skupine.
Priprave na končen obračun?
14. 10. 1999 12.31
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je včeraj pokazal najbolj jasno znamenje, da namerava Rusija zasesti celotno ozemlje Čečenije z besedami, da Moskva ne bo končala operacije dokler ne bo uporniška pokrajina pod popolnim nadzorom. Po njegovih besedah bodo ruske vojaške sile izpolnile vse naloge vključno z uničenjem oboroženih in terorističnih skupin v pokrajini. S temi besedami je Sergejev nakazal, da ruske sile načrtujejo prečkanje reke Terek, kjer leži čečensko glavno mesto Grozni in kreniti proti kavkaškemu gorovju, kjer se zadržuje glavnina islamskih upornikov.
Nadaljevanje napadov
13. 10. 1999 20.11
Rusko topništvo nadaljuje napade na Čečenijo. Tarča napadov je mesto Goragorski, kjer naj bi se zadrževal vodja muslimanskih upornikov Basajev. Poveljnik ruskih letalskih sil Kornukov je dejal, da bodo ruske sile nadaljevale z napadi, dokler ne bodo uničile upornikov. Čečenski predsednik Mashadov pa je napovedal, da ruskim enotam ne bodo prepustili nadzora nad to kavkaško republiko.
Ustanovljen Blok Žirinovskega
13. 10. 1999 19.10
Na skupnem kongresu Liberalne demokratske stranke Rusije (LDPR), gibanja Preporod Rusije ter Ruske zveze svobodne mladine so ustanovili nov volilni blok, t.i. Blok Žirinovskega.
Skuratov še ne odhaja
13. 10. 1999 18.47
Zgornji dom ruskega parlamenta je danes že tretjič zavrnil odstavitev generalnega tožilca Jurija Skuratova, ki jo zahteva ruski predsednik Boris Jelcin. Od 150 guvernerjev v svetu federacije se jih je 98 izreklo proti odhodu Skuratova, ki nastopa tudi v vlogi glavnega tožilca v aferi o korupciji v Jelcinovi družini in med visokimi predstavniki v Kremlju. Za odstavitev Skuratova je glasovalo 52 guvernerjev, za izglasovanje odločitve pa bi potrebovali 90 glasov.
Umik muslimanskih upornikov
13. 10. 1999 16.09
Slaba dva meseca po vdoru muslimanskih upornikov v Kirgizistan so vladne enote osvobodile še zadnja zasedena območja.
Abhazijski parlament razglasil neodvisnost
12. 10. 1999 21.58
Parlament gruzijske pokrajine Abhazije je danes soglasno sprejel deklaracijo o neodvisnosti, je poročala agencija Interfax.
Ruske sile naj bi obkolile Basajeva
12. 10. 1999 08.34
Ruske enote so v vasi Goragorski na zahodu Čečenije obkolile vojaškega voditelja čečenskih upornikov Šamila Basajeva, je včeraj sporočil poveljnik ruskih sil na Kavkazu, general Vladimir Šamanov.
Nogometni ''sodniki-pijančki'' suspendirani
12. 10. 1999 08.14
Nogometna zveza Rusije je do konca sezone 1999/2000 suspendirala štiri ruske sodnike, ki so pred mednarodno tekmo v evropskem pokalu UEFA med izraelskim Hapoelom iz Haife in belgijskim Bruggeom pregloboko pogledali v kozarec.
Jelcin danes zapustil bolnišnico
11. 10. 1999 21.19
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes zapustil Centralno bolnišnico, kamor se je moral pred dvema dnevoma zateči zaradi visoke temperature, so sporočili iz Kremlina. Njegova temperatura naj bi bila po besedah predstavnika Kremlja Dimitrija Jakuškina zdaj normalna.
Jelcin zapustil bolnišnico
11. 10. 1999 10.20
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes zapustil Centralno bolnišnico, kamor se je moral pred dvema dnevoma zateči zaradi visoke temperature, so sporočili iz Kremlina. Njegova temperatura naj bi bila po besedah predstavnika Kremlja Dimitrija Jakuškina zdaj normalna.
Gorbačov napovedal vrnitev v politiko
09. 10. 1999 18.48
Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je danes napovedal ponovno vrnitev v rusko politiko in sicer kot vodja Socialne demokratske stranke. Gorbačov, ki je že leta 1996 kandidiral na predsedniških volitvah in osvojil le odstotek glasov, je napovedal, da ima že pripravljenih nekaj mednarodnih projektov, ki bi jih bilo potrebno resno obravnavati.
Jelcin ponovno v bolnišnici
09. 10. 1999 18.23
Ruskega predsednika Borisa Jelcina so davi prepeljali v bolnišnico, ker je po besedah kremeljskega tiskovnega predstavnika zbolel za hudo gripo, ki jo spremlja močno povišana temperatura.
Sestanek zunanjih ministrov SND
08. 10. 1999 15.08
Svet ministrov za zunanje zadeve Skupnosti neodvisnih držav (SND) se je danes sestal v Livadia Palace blizu Jalte. V središču pogovorov na enodnevni konferenci, katere se je udeležilo 11 ministrskih predsednikov in številni zunanji ministri, sta predvsem gospodarska integracija SND in ustanovitev proste carinske cone, so poročale ruske agencije.
EU pozvala k začetku dialoga s Čečenijo
07. 10. 1999 20.54
Delegacija evropske trojke je danes v Moskvi pozvala Rusijo k začetku dialoga s Čečenijo, ob tem pa ni predlagala posredniške vloge Evropske unije in Sveta Evrope, je sporočila finska zunanja ministrica Tarja Halonen po srečanju z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom.
Napad na avtobus s civilisti
07. 10. 1999 20.23
Ruske enote naj bi med obstreljevanjem položajev muslimanskih upornikov v Čečeniji zadele avtobus z begunci. V eksploziji v bližini mesta Nazran je po čečenskih podatkih življenje izgubilo 41 civilistov. V Moskvi so napad na konvoj beguncev zanikali, obrambni minister Sergejev ter namestnik vodje oboroženih sila pa sta povedala, da nimata nikakršnih informacij o incidentu, saj naj bi bila oba najbolj seznanjena o vsem dogajanju v Čečeniji.
Devizne rezerve v Rusiji
07. 10. 1999 15.18
Devizne rezerve ruske centralne banke so se zadnji septembrski teden povečale za 300 milijonov dolarjev na 11,2 milijarde ameriških dolarjev, so sporočili iz banke.
Nadaljevanje napadov na Čečenijo
07. 10. 1999 13.56
Ruska letala še vedno nadaljujejo napade na vzhodu Čečenije, v bližini Dagestana, povečali pa so tudi izvidniške prelete nad čečensko prestolnico Grozni.
Z avtoštopom do Združenih arabskih emiratov
07. 10. 1999 08.19
Ruskima popotnikoma Aleksiju Akiškinu in Dimitriju Pomorju je uspelo z avtoštopom prepotovati 30.000 kilometrov in priti vse do Združenih arabskih emiratov. 25-letnika iz severne Rusije sta se na pot odpravila 10. februarja z desetimi rublji v žepu. Najprej sta prepotovala Rusijo od severa proti jugu, nato pa še Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan, Turčijo, Bolgarijo in Iran. Po Združenih arabskih emiratih nameravata obiskati še Indijo, Kitajsko, jugovzhodno Azijo, Avstralijo ter Severno in Južno Ameriko, morda pa tudi afriško celino.
Kanibala poslali v psihiatrično bolnišnico
07. 10. 1999 08.19
Rusa, ki je obtožen umora 80 ljudi - nekaj naj bi jih tudi pojedel -, je sodišče v Kemerovu na zahodu Sibirije spoznalo za duševno motenega, tako da ga bodo v kratkem prepeljali v strogo varovano psihiatrično bolnišnico. Ruskega kanibala so aretirali jeseni leta 1996, potem ko je policija na njegovem domu našla razkosane posmrtne ostanke dveh oseb in mlado žensko tik pred smrtjo. V njegovem stanovanju so našli 80 kosov okrvavljenih oblačil, preiskave pa so pokazale, da kri ne ustreza članom njegove družine. Iz Rusije so v zadnjih letih pogosto poročali o kanibalizmu. Doslej najzloglasnejši ruski kanibal Andrej Čikatilo, ki so ga aretirali leta 1990, je bil obsojen in usmrčen zaradi kanibalizma in umora 52 ljudi.
Putin proti preložitvi parlamentarnih volitev
06. 10. 1999 21.27
Ruski premier Vladimir Putin je danes dejal, da se ne bo uklonil pritiskom glede preložitve ruskih parlamentarnih volitev, ki so načrtovane za december, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
''Čečenija je ruska notranja zadeva''
05. 10. 1999 18.53
Trenutne razmere v Čečeniji so izključno ruska notranja zadeva, je danes po srečanju z nekaterimi visokimi ruskimi funkcionarji dejal ruski premier Vladimir Putin.
Rusija izgubila dve letali
05. 10. 1999 10.37
V poveljstvu ruskih zračnih sil so priznali, da sta bili nad Čečenijo izgubljeni dve ruski bojni letali, so sporočili iz agenciije Interfax. Letali sta bili tipa Su-25, letalo za napad zemeljskih ciljev in Su-24, lovec-bombnik. Su-25 naj bi iz radarjev izginil 3. Oktobra, med operacijami nad območjem Tolstoj-Jurt. Letalo naj ne bi bilo oboroženo. Takoj po nesreči je stekla reševalna akcija, vendar po dveh dneh iskanja niso našli ne letala, ne pilota. Z letalom Su-24 pa so izgubili vezo včeraj okoli 18. ure nekje nad Groznim. Tudi tu je bila do sedaj reševalna akcija neuspešna.
Putin in Jelcin o pranju denarja
04. 10. 1999 15.59
Ruski premier Vladimir Putin je po današnjem srečanju z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom v Kremlju dejal, da bodo v kratkem ustanovili komisijo, ki bo pripravila novo različico zakona o ukrepanju proti pranju denarja. Zakon bodo nato predložili dumi, spodnjemu domu ruskega parlamenta.
Ruske sile imajo le še 20 kilometrov do Groznega
04. 10. 1999 15.54
Moskva še vedno zanika priprave na večjo kopensko operacijo v Čečeniji. Kljub temu pa so ruske sile v nedeljo okrepile svojo navzočnost v varnostni coni na meji s Čečenijo, ki so jo prestopili minuli teden. Vojaški pritisk Moskve z nenehnimi letalskimi napadi in z njimi naraščajoče število beguncev so razlogi, zaradi katerih seperatistični voditelj poziva Zahod, da intervenira. V zadnjem bombardiranju kraja Urus Martan v središču Čečenije naj bi bilo mrtvih 11 civilistov, med njimi štirje otroki in pet žensk.
Reaktivci brez državnih simbolov napadli Tadžikistan
03. 10. 1999 20.38
Bojna reaktivna letala brez državnih simbolov so po navedbah Tadžikistana danes napadla naselja na severu srednjeazijske države.
Referendum v Abhaziji
03. 10. 1999 12.01
V gruzijski pokrajini Abhaziji se prebivalci danes na referendumu odločajo, ali bodo potrdili ustavo o oblikovanju neodvisne države Abhazije, ki so jo sprejeli leta 1994, hkrati pa volijo tudi predsednika.
Puškinov kip v Parizu
03. 10. 1999 11.35
V Parizu so pred dnevi v Parku pesnikov (Jardins des Poetes) postavili doprsni kip ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Letos mineva dvesto let od pesnikovega rojstva. Kip, ki ga je mestu Pariz podarila Moskva, je izdelal ruski kipar Jurij Orehov, odkritju pa sta prisostvovala ruski veleposlanik v Parizu Nikolaj Afanasjev in moskovski podžupan Sergej Jastrjembski. Pariški župan Jean Tiberi se je ob priložnosti poklonil velikemu ruskemu pesniku, ki je prve verze spisal v francoskem jeziku. Odkritju Puškinovega kipa bo po besedah pariškega župana sledila postavitev doprsnega kipa Victorja Hugoja v Moskvi.
Nadaljevanje bojev v Čečeniji
03. 10. 1999 11.18
Ruski tanki naj bi danes zjutraj iz Ingušetije obstreljevali čečensko mejo pri Bamutu, na območju Botliča pa naj bi rusko topništvo uničilo konvoj 18 avtomobilov s 30 uporniki. Na ruski strani po informacijah naj ne bi bilo žrtev, vendar je rusko zunanje ministrstvo zanikalo informacije o bojih.