Mars
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Se bodo ljudje preselili na Mars?
27. 12. 2000 00.00
Najpozneje čez 80.000 let bodo ljudje zapustili Zemljo in oblikovali prve kolonije v vesolju in na Marsu, je prepričan nemški fizik in astronavt Ulrich Walter.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
NASA bo na Mars poslala vozilo
31. 07. 2000 18.28
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 na Mars poslala eno ali celo dve daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na Kornelijski univerzi. Novo vozilo naj bi izstrelili 4. julija 2003, na Marsu pa naj bi pristalo 20. januarja 2004.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.
Ples planetov na večernem nebu
05. 04. 2000 17.10
V primeru jasnega vremena bo na večernem nebu mogoče drevi in jutri zvečer videti tri planete Osončja, Jupiter, Saturn in Mars, ki se bodo med seboj navidezno precej približali.
NASA skriva podatke o odpravi?
24. 03. 2000 12.57
Ameriška vesoljska agencija NASA je ostro in brezpogojno zanikala novico o tem, da naj bi ji bila že vnaprej znana okvara, ki je morda povzročila neuspeh njene zadnje vesoljske odprave na Marsu.
Julia Roberts znova na vrhu
23. 03. 2000 07.45
Ameriška igralka Julia Roberts znova kraljuje na vrhu ameriške lestvice najuspešnejših filmov. Njen najnovejši filmski izdelek, drama Erin Brockovich, se je prvi konec tedna po premieri povzpel na prvo mesto lestvice z zaslužkom 28,1 milijona dolarjev.
Poslej na Mars bolj premišljeno
15. 03. 2000 09.51
Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, ki naj bi vključevala tudi povečanje stroškov.
NASA prenehala iskati sondo Mars Polar Lander
21. 02. 2000 08.40
Ameriškla vesoljska agencija NASA se je ponovno odločila, da bo vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), ki je izginila 3. decembra lani, prenehala iskati. Do odločitve je prišlo potem, ko se je izkazalo, da sta signala, ki so ju z radioteleskopom Stanfordske univerze v Palo Altu v Kaliforniji zaznali 18. decembra lani in 4. januarja letos, zemeljskega izvora.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Nepazljivi vlomilec
07. 01. 2000 09.17
Nekega vlomilca v Veliki Britaniji so našli s pomočjo ostankov čokoladice Mars, ki jo je načel in iz nepazljivosti pustil v hiši, v katero je vlomil. Preiskave sline na čokoladici so pokazale, da se DNK na čokoladni rezini ujema z vlomilčevo DNK. Storilec je 32-letni Nigel May, ki je bil že večkrat obsojen zaradi kraj in goljufij. Nazadnje je bil May obsojen na pet let zaporne kazni zaradi kraje elektronske opreme.
Mars Polar Lander se ne oglasi
07. 12. 1999 08.15
Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.
Usoda sonde MPL še neznana
05. 12. 1999 09.59
Tehnikom v laboratoriju v Pasadeni tudi v četrtem poskusu ni uspelo vzpostaviti stika s sondo <a href=http://mars.jpl.nasa.gov/msp98/lander/ target=_new>Mars Polar Lander </a>(MPL), ki bi morala v petek prispeti na Mars. Sonda je namreč po besedah vodilnega predstavnika laboratorija Jet Propulsion Laboratory Richarda Cooka znova ostala tiha. V laboratoriju bodo danes znova poskusili vzpostaviti stik s sondo, vendar tokrat ne direktno, temveč prek sonde Mars Global Surveyor, ki je nameščena na orbito okrog rdečega planeta.
Zvok in slika z Marsa
01. 12. 1999 18.10
Če bo za v petek načrtovani pristanek ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander (MPL) na Marsu uspel, bo na svetovnem računalniškem medmrežju kmalu mogoče poslušati in gledati zvoke in videofilme z Marsa.
V Angliji posebna turistična ponudba za vesoljce
17. 11. 1999 07.05
S posebno turistično ponudbo za vesoljce želi angleška vasica Bedlington osvojiti nova tržišča. Obiskovalci iz vesolja bodo imeli precejšnje popuste v frizerskih salonih, butikih in supermarketih. Po nižji ceni se bodo lahko vpisali tudi v jezikovne tečaje, da bi se naučili tamkajšnjega narečja. Turistične točke Bedlingtona bodo za vesoljce na voljo tudi na CD-romih, ki jih bodo leta 2001 skupaj z ekspedicijo Nase poslali na Mars. Nasa je prek interneta pozvala, naj ji pošljejo gradivo za boljšo obveščenost prebivalcev drugih planetov.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav
01. 10. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
Na Mars naj bi leteli brez dušika
06. 08. 1999 16.20
V moskovskem Institutu za medicinsko-biološke probleme se je začel 18-dnevni poskus, s katerim želijo pojasniti, ali bi človek na Marsu lahko preživel brez dušika.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Hubble odkril velikanski vihar na Marsu
21. 05. 1999 07.10
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje, je blizu severnega tečaja na Marsu opazil vihar pošastnih razsežnosti. Vihar je skoraj štirikrat večji kot ameriška zvezna država Teksas. Na Marsu so pogosti peščeni viharji tokratnega pa so sestavljali ledeni oblaki. Podoben je bil vrtinčastim viharjem, kakršne je nazadnje pred več kot dvema desetletjema opazovala ameriška vesoljska sonda Viking Orbiter, a je skoraj trikrat večji. Vihar je imel najmanj tri trakove oblakov vrtinčaste oblike zavite v smer, nasprotno smeri gibanja urinih kazalcev okoli luknje ali očesa v sredini. Oko je imelo premer približno 300 kilometrov. Vihar se je pojavil sredi severne poloble Marsa potem, ko je sezonska kapa iz zmrznjenega ogljikovega dioksida povsem izhlapela in tako odkrila spodaj ležeči preostanek kape vodnega ledu. Vihar je odkrila skupina šestih ameriških astronomov z uporabo Hubblove širokokotne kamere 2. Teleskop so usmerili proti rdečemu planetu 27. aprila letos, ko se je Mars približal Zemlji na najmanjšo razdaljo v zadnjih osmih letih.
Mars je bil nekdaj drugačen planet
10. 03. 1999 11.19
Če bi Mars Pathfinder na rdečem planetu pristal nekaj milijard let prej, bi priletel na popolnoma drugačen planet, morda celo na takšnega, na katerem bi bilo možno življenje, trdijo znanstveniki. Podatki, zbrani po misiji Pathfinderja leta 1997, projekta Mars Global Surveyor in misije Vikingi v 70. letih, kažejo, da je bilo podnebje na Marsu včasih bolj vlažno in toplejše. Zglajene stene, pogoste erozije in oblika razpok sten na mestih, kjer je pristal Pathfinder, kažejo na to, da je bila na Marsu nekoč voda, so zapisali v reviji Science. Po besedah Matta Golombeka, vodje projekta Pathfinder, je težko reči, koliko vode in kako dolgo je bila na tem planetu. ''Če - in to veliki 'če' - je tekoča voda bila stabilna, je to tisti dejavnik, ki je potreben za nastanek življenja.'' Oblike življenja na Marsu so bili verjetno primitivni enocelični organizmi, njihov obstoj pa bi lahko dokazali s preizkusi, s katerimi bi raziskali kemične ostanke, ki so jih pustili za seboj.
FIFA bo povečala sponzorski pool za SP 2002
02. 03. 1999 18.57
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) bo povečala število glavnih sponzorjev za nogometno svetovno prvenstvo leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji z dosedanjih 12 na 14. FIFA naj bi dva nova sponzorja dobila s področja računalništva, nadomestila pa bo tudi sponzorja z avtomobilskega (General Motors) in prehrambenega področja (Mars/Snickers), ki se bosta umaknila.