Moskva
Posthumna rehabilitacija Wallenberga
19. 01. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Dimitrij Ustinov je danes izrekel obžalovanje in sožalje Švedski in Madžarski zaradi neupravičene aretacije in smrti švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov, in njegovega šoferja Vilmosa Langfelderja. Na priložnostni slovesnosti je Ustinov švedskemu veleposlaniku v Moskvi Svenu Hirdmanu predal dokumentacijo o posthumni rehabilitaciji Wallenberga, madžarskemu odpravniku poslov Szergeju Szucsu pa dokumente o rehabilitaciji Langfelderja.
Putin o oblikovanju čečenske vlade
19. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o oblikovanju čečenske vlade, s čimer želi doseči normalizacijo v uporniški republiki. Poveljnik ruskih enot na Severnem Kavkazu, general Valerij Baranov, pa je izrazil nasprotovanje Putinovemu četrtkovemu načrtu za zmanjšanje navzočnosti ruskih enot v Čečeniji.
Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira
18. 01. 2001 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.
V ZDA aretirali Borodina
18. 01. 2001 00.00
Na letališču JFK v New Yorku so ponoči aretirali nekdanjega upravitelja kremeljskega premoženja Pavla Borodina, ki ga švicarske oblasti obtožujejo pranja denarja. Borodinov odvetnik je že izjavil, da je bila aretacija nezakonita in da ji bo sledil diplomatski škandal velikih razsežnosti. Borodin je v ZDA prišel na inavguracijo predsednika Georga Busha mlajšega in nenavadno je, da so ga ameriške oblasti kljub povabilu aretirale. Zaradi aretacije je že protestiralo rusko zunanje ministrstvo in zahtevalo takojšnjo izpustitev Borodina.
Moskva za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu
17. 01. 2001 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Moskvi po srečanju s svojim jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem zavzel za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu med zvezo NATO in nekdanjim jugoslovanskim vodstvom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Poudaril je, da je oblikovanje novega sporazuma o namestitvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu nujno potrebno.
Delegacija SE v Čečenijo
14. 01. 2001 00.00
Delegacija parlamentarcev Sveta Evrope (SE) je danes iz Moskve odpotovala v rusko uporno republiko Čečenijo, da bi si ustvarila svojo lastno sliko o dogodkih. Glavna naloga parlamentarcev SE bo preučiti stanje človekovih pravic v tej severnokavkaški republiki, kjer vse od prihoda ruske vojske jeseni leta 1999 velja izredno stanje. "Zanima nas predvsem, kakšno je razmerje moči med vojaško in civilno upravo v Čečeniji," je pred odhodom iz Moskve dejal vodja političnega odbora Parlamentarne skupščine SE Lord Judd, ki vodi misijo.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Likvidatorji Mira opravljali izpit
12. 01. 2001 00.00
V Centru za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin v Zvezdnem mestu pri Moskvi je danes ves dan potekal zaključni izpit vesoljcev Genadija Padalke in Nikolaja Budarina, ki sta dobila dovoljenje za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir le v primeru, da sta vse najtežje položaje v času vadbenega poleta v simulatorjih vesoljskih plovil uspešno rešila. Kot kaže sta zahteven zaključni izpit opravila uspešno.
Nov modul za vesoljske turiste
10. 01. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki so jo ustanovili za poslovno uporabo ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, namerava zdaj zgraditi svojo lastno "majhno vesoljsko postajo" - "svobodno leteči modul", je po današnji navedbi na spletnem mestu MIGnews.com za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predsednik ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija in predsednik sveta direktorjev Mircorp Jurij Semjonov.
O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Mraz in sneg ogrožata prebivalce po svetu
08. 01. 2001 00.00
Na Kitajskem divjajo snežni viharji, Sibirijo in Indijo pa je zajel val hudega mraza. V Indiji se je število mrtvih zaradi mraza do danes povzpelo na 136. Na severu Kitajske je bilo zaradi obilnih snežnih padavin od sveta odrezanih več kot 120.000 ljudi, prišlo pa je tudi do številnih nesreč in velikih zastojev v prometu. Na tisoče prebivalcev sibirskih mest Novosibirsk, Irkutsk in Poligus, kjer so se temperature danes spustile do 57 stopinj Celzija pod ničlo, so zaradi okvare na električnem omrežju ostali brez ogrevanja, so poročali ruski mediji.
Najstarejši človek na svetu živi v Dagestanu
08. 01. 2001 00.00
Najstarejši človek na svetu je Gajirhan Irishanov, ki živi v vasici v ruski republiki Dagestan, in bo letos praznoval 135. rojstni dan, trdijo lokalne oblasti. Starec je izredno bister in zelo dobro se spominja vseh dogodkov v svojem življenju, je dejala Saida Abdulajeva, predstavnica mesta Kiziljurt. Irishanov ima devet otrok s tremi ženami, 40 vnukov in 50 pravnukov. Možakar ne govori rusko, govori pa čečensko in enega od jezikov, ki ga govorijo v Dagestanu. Nikoli ni kadil in pil alkohola, obožuje pa ovčje meso.
Pravoslavni božič po svetu
07. 01. 2001 00.00
Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Predbožično vzdušje med pravoslavci
06. 01. 2001 00.00
Pravoslavci po vsem svetu jutri slavijo božič. Ruski in moskovski patriarh Aleksij II. je v božični poslanici pravoslavne vernike pozval, naj na prihodnost gledajo z upanjem in vero ter dodal, da se bosta ruska cerkev in vsa Rusija v 21. stoletju okrepili. Srbski patriarh Pavle pa bo drevi v eni izmed beograjskih cerkva vodil posebno božično liturgijo, jutri pa bodo v vseh srbskih pravoslavnih cerkvah prebrali patriarhovo tradicionalno božično poslanico.
Rekordno nizke temperature
06. 01. 2001 00.00
V Bangladešu je zaradi za to državo izredno nizkih temperatur življenje izgubilo najmanj 11 ljudi, v ameriški zvezni državi Florida pa je temperatura padla na minus osem stopinj Celzija. Nizke temperature bodo na Floridi povzročile veliko škodo tamkajšnjim kmetovalcem. Po nekaterih podatkih naj bi mraz uničil 168.000 hektarjev sladkornega trsa v okrožjih Hendry in Palm Beach ter povzročil škodo v nasadih paradižnika na jugozahodu Floride.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Postopek proti Gusinskemu zakonit
05. 01. 2001 00.00
Moskovsko sodišče je danes ugodilo pritožbi ruskega državnega tožilstva v primeru Vladimirja Gusinskega in razsodilo, da je bil kazenski postopek proti medijskemu mogotcu, ki ga obtožujejo poneverb, zakonit, je poročala agencija Interfax. Občinsko sodišče v Moskvi je namreč 26. decembra lani razsodilo, da je bila uvedba postopka proti Gusinskemu nezakonita, na to razsodbo pa se je tožilstvo nato pritožilo. Predstavnik tožilstva je ob današnji odločitvi sodišča izrazil zadovoljstvo, odvetnik Gusinskega pa je sporočil, da se še ni odločil glede nadaljnih ukrepov.
Rusi boljši od ameriške tehnologije stealth
03. 01. 2001 00.00
Ruski znanstveniki v Znanstveno-raziskovalnem središču Mstislava V. Keldiša v Moskvi so razvili edinstveno tehnologijo, ki omogoča manjšo opaznost vojaških letal na zaslonu radarja. Gre za fizikalne principe, katerih tehnične lastnosti po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass prekašajo znano tehnologijo ameriških letal vrste stealth.
Novoletni ognjemeti zahtevali 42 življenj
03. 01. 2001 00.00
V času novoletnih praznovanj je v Rusiji v požarih, ki so jih v večini primerov povzročili ognjemeti oziroma pirotehnična sredstva, umrlo 42 ljudi, med njimi štirje otroci, so danes poročale ruske tiskovne agencije. Na območju Primorja na ruskem skrajnem vzhodu je ob začetku leta v požarih umrlo 25 oseb, na območju Moskve pa 17.
Kačje lepotno tekmovanje
03. 01. 2001 00.00
Ob kitajskem letu kače so v živalskem vrtu v ruskem mestu Tula južno od Moskve priredili lepotno tekmovanje med kačami.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
V Rusiji začeli izvajati davčno reformo
02. 01. 2001 00.00
Z včerajšnjim dnem so v Rusiji začeli izvajati najpomembnejšo davčno reformo v zadnjih desetih letih. Med drugim je stopila v veljavo enotna 13-odstotna davčna stopnja, kar Ruse uvršča med najmanj obdavčene državljane na svetu. Predsednik države Vladimir Putin je novi zakon o davkih potrdil 7. avgusta lani, potem ko ga je 26. julija ratificiral parlament.
Rusi dobili nov bankovec
01. 01. 2001 00.00
Ruska centralna banka je z novim letom uvedla bankovce z novo najvišjo nominalno vrednostjo tisoč rubljev (približno 49 evrov), je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Zaradi visoke inflacije, ki je samo leta 2000 znašala več kot 20 odstotkov, so postali doslej najvrednejši bankovci za 500 rubljev v plačilnem prometu nepraktični.
Jelcin obiskal Putina
31. 12. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je natanko leto dni po tem, ko je na Silvestrovo svet presenetil z izjavo o svojem odstopu, v Kremlju obiskal svojega naslednika Vladimirja Putina. Po klepetu se je Jelcin sprehodil po kremeljskih sobanah, najdlje pa se je Jelcin zadržal v svoji nekdanji delovni sobi.
Čigav bo Tempeljski grič?
30. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v včeraj dejal, da ne bo podpisal mirovnega sporazuma, ki predvideva palestinsko suverenost nad Tempeljskim gričem . Ta sicer velja za sveti kraj tako za Izraelce kot Palestince.
Bolšoj teater bodo zaprli
30. 12. 2000 00.00
Moskovski Bolšoj teater, eno najslavnejših gledališč na svetu, bodo sredi leta 2002 zaprli zaradi obnovitvenih del, znova pa ga bodo odprli leta 2005, je za moskovski radio Echo povedal ruski minister za kulturo Mihail Švidko.
Rusija zavrača mirovna pogajanja
28. 12. 2000 00.00
Rusko državno vodstvo je po najnovejšem samostojnem prizadevanju nekaterih ruskih poslancev, ki so minuli konec tedna s čečenskimi parlamentarci preučevali možnosti za začetek mirovnih pogajanj, zavrnilo vse možnosti, da bi konflikt v Čečeniji lahko rešili s pogajanji. "Tovrstna pogajanja so nesmiselna in nelegitimna," je danes v Moskvi za rusko tiskovno agencijo Interfax izjavil namestnik predstavnika ruskega predsednika za južno Rusijo, general Vladimir Bokovikov.