Moskva
Nadaljevanje reševanja trupel iz Kurska
23. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika ruske severne flote ruski in norveški potapljači danes nadaljujejo dela na potopljeni podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja. Potem ko so morali reševanje trupel 118 članov posadke podmornice včeraj zaradi neurja prekiniti, je danes vreme spet nekoliko prijaznejše.
Zenit-3SL utiril arabski satelit
22. 10. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na Tihem oceanu ob napovedanem času s plavajoče ploščadi Odiseja, ki se nahaja na ekvatorialnem območju z zahodno zemljepisno dolžino 154 stopinj, uspešno izstrelili ukrajinsko - rusko nosilno raketo zenit-3SL. Pospeševalna stopnja DM-SL je 119 minut kasneje za družbo Thuraya Telecommunications iz Združenih arabskih emiratov v začasno eliptično tirnico okoli Zemlje utirila geostacionarni komunikacijski satelit Thuraya-1A.
Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.
Dvig trupel iz potopljene podmornice
20. 10. 2000 00.00
Podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov je danes sporočil, da se bo operacija dvigovanja trupel 118 mornarjev z jedrske podmornice Kursk začela 24. ali pa 25. oktobra. Po njegovih besedah naj bi se pripravljalna dela predvidoma končala 23. oktobra.
Izidi 1. kroga Suprolige
19. 10. 2000 00.00
Izidi prvega kroga evropskega košarkarskega pokala Suproliga:
Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden
18. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno
Lennonova ulica tudi v Rusiji
14. 10. 2000 00.00
V večini mest v Rusiji imajo Leninovo ulico, industrijsko
Nova konkurentka Brigite Langerholc
12. 10. 2000 00.00
Najbolj prijetno slovensko presenečenje nedavno končanih olimpijskih iger v Sydneyju je bila med atleti gotovo tekačica Brigita Langerholc, ki bo na razdalji 800 metrov dobila novo nevarno tekmico. Pridružila se ji bo ruska šampionka Irina Privalova, saj se je odločila, da se bo preizkusila še v tej disciplini.
Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.
Leto dni socialnega dela za brutalen pokol mačke
10. 10. 2000 00.00
Nekega 30-letnega Rusa so zaradi "brutalnega umora mačke" obsodili na leto dni socialnega dlea. Moški iz mesta Ufa na Uralu je potem, ko je zaužil ogromno količino alkohola, s sekiro razsekel neko potepuško mačko. Ko je s krvavimi rokami ostanke nesrečne mačke hotel vreči v smetnjak, ga je opazila neka policijska patrulja. Sodišče mu je poleg socialnega dela še naložilo, da bo moral v državno blagajano leto dni prispevati tudi 20 odstotkov svojega mesečnega zaslužka.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
So Rusi ubili pomembnega čečenskega vodjo?
08. 10. 2000 00.00
Ruske sile so danes zatrdile, da so med operacijo v okrožju Šatoj na jugu Čečenije ubile pomembnega čečenskega vojaškega voditelja Baudina Bakujeva in deset njegovih mož, več pa so jih ranile, je poročala agencija Itar-Tass. Truplo Bakujeva naj bi po navedbah agencije pokazali novinarjem v Hankali, kjer je sedež poveljstva ruskih sil v Čečeniji. V službi za stike z javnostjo čečenskega voditelja Aslana Mashadova tega niso ne potrdili ne zanikali.
Prijava proti članom družine Milošević
08. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski Fond 
Putin praznuje 48. rojstni dan
07. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v rojstnem kraju Sankt Peterburgu danes praznoval svoj 48. rojstni dan, prvega, odkar je nastopil položaj predsednika. Putinu so ob tej priložnosti čestitali številni politiki, pa tudi stari znanci in sosedi. "Podaril bi mu prijeten večer s prijatelji, ki bi ga preživeli skupaj brez kravate in suknjiča," je za ruski časnik Komsomolska Pravda povedal Putinov nekdanji trener juda Anatolij Rahlin.
Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.
Protestniki oplenili butik Miloševićevega sina
06. 10. 2000 00.00
Protestniki so v četrtek v središču Beograda oplenili enega izmed butikov v lasti sina jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Marka Miloševića.
Eksploziji terjali dve žrtvi
06. 10. 2000 00.00
V štirih eksplozijah bomb, do katerih je prišlo danes okoli 16. na jugu Rusije v regiji Stavropol, sta umrli dve osebi, najmanj 20 ljudi pa je bilo ranjenih.
Milošević še vedno v ZR Jugoslaviji
06. 10. 2000 00.00
Odstavljeni jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je še vedno v svoji domovini. "Ne verjamem, da je odpotoval," je nocoj na ruski televiziji NTV dejal njegov brat Borislav Milošević, jugoslovanski veleposlanik v Rusiji. Borislavu Miloševiću ni jasno, zakaj bi njegov brat Slobodan pravzaprav sploh zapustil državo, čeprav si to očitno želi precej njegovih nasprotnikov. Po njegovem mnenju se Slobodan Milošević še vedno zadržuje prav v Beogradu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Naprodaj zbirka vseh Solženicinovih romanov
06. 10. 2000 00.00
V ruskih knjigarnah bo v kratkem na voljo zbirka vseh romanov Aleksandra Solženicina. Tako bodo romani Nobelovega nagrajenca za literaturo iz leta 1970 prvič zbrani v eni knjigi. Založniška hiša Vagrius je knjigo natisnila v 5000 izvodih, 81-letni Solženicin pa je vse romane pred objavo še enkrat preveril. Skupaj je v knjigi zbranih 16 romanov, poleg tega pa še pripovedi iz obdobij od 1959 do 1966 in od 1993 do 1998. Novosti zbirka ne prinaša, vsa dela so namreč že bila objavljena.
Bo Rusija na srečanju kontaktne skupine?
05. 10. 2000 00.00
Rusko zunanje ministrstvo še ni želelo potrditi ruske udeležbe na prihodnjem srečanju kontaktne skupine, na katerem bi govorili o položaju v ZRJ. Ameriški State Department je včeraj napovedal, da naj bi skupina razpravljala o krizi v ZRJ še ta konec tedna, vse pa naj bi bilo odvisno od morebitnega sodelovanja Rusije. V kontaktni skupini so poleg ZDA in Rusije še Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Rusija za mirno rešitev položaja v ZRJ
02. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karašin je v pogovoru za BBC dejal, da si Rusija prizadeva za miroljubno in demokratično rešitev položaja v ZRJ. S tem je posredno potrdil osamitev sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Putin potuje v Indijo
01. 10. 2000 00.00
Putin, ki ta ponedeljek odpotuje na štiridnevni obisk v Indijo, se bo v New Delhiju med drugim srečal z indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeem, s katerim naj bi podpisal dogovor o sodelovanju med državama, predvsem na gospodarskem in tehničnem področju. Ruski predsednik Vladimir Putin se je zavzel za novo strateško partnerstvo z Indijo in oblasti v New Delhiju pozval k skupnemu boju proti islamskemu terorizmu. Ruska in indijska delegacija naj bi med obiskom podpisali kar približno petnajst sporazumov o sodelovanju na področja gospodarstva, komunikacij, znanosti, izobraževanja, kulture in o vojaškem sodelovanju. To je prvi obisk ruskega predsednika v Indiji po sedmih letih.
Milošević zavrača posredovanje tujine
30. 09. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes zavrnil vsakršno posredovanje tujine v zvezi s preverjanjem volilnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v ZRJ, je v Podgorici povedal predstavnik ZN za človekove pravice Jiri Dienstbier. Medtem je opozicijski kandidat na volitvah Vojislav Koštunica danes od jugoslovanskega parlamenta zahteval, naj odobri novo štetje glasovnic. Volilne lističe naj bi po predlogu Koštunice pregledala komisija, sestavljena iz srbskih politikov in predstavnikov mednarodne skupnosti, je poročala tiskovna agencija Beta.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Državni svet pod Putinim vodstvom
29. 09. 2000 00.00
V Moskvi se je danes pod vodstvom Vladimirja Putina prvič sestal novoustanovljeni državni svet, ki ima sicer le posvetovalna vlogo. Člani sveta so guvernerji ali predsedniki vseh 89 ruskih konstitutivnih enot.
Ruska vojska zajela čečenskega poveljnika
28. 09. 2000 00.00
Na severozahodu Čečenije so pred nekaj dnevi posebne enote ruske vojske zajele zaupnega prijatelja čečenskega voditelja Aslana Mashadova, poveljnika čečenskih upornikov Mumadija Saidajeva, so danes poročale ruske tiskovne agencije, ki so se sklicevale na Kremelj.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.